Voditelja, ki sta se sestala v Združenih narodih, kjer poteka letna generalna skupščina te svetovne organizacije, sta se na pogovorih za zaprtimi vrati zadržala več kot pol ure dlje, kot je bilo načrtovano. Pogovor se je sicer začel s kratkim rokovanjem za kamere, kislih obrazov in brez nasmehov. Po pogovorih je sicer pred sedmo silo stopil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je povedal, da je bil pogovor konstruktiven, posloven in odkrit. »Z ZDA lahko najdemo skupne točke in verjamem, da je sodelovanje ne glede na naše razlike med nami mogoče,« je v izredno spravljivem tonu poudaril Putin.
SKUPNE TOČKE, VENDAR BREZ REŠITVE
Voditelja sta sicer polovico časa namenila pogovoru o Siriji, polovico pa pogovoru o Ukrajini. Ameriški predsednik izjav po koncu srečanja ni dejal, saj se mu je mudilo na tradicionalni sprejem, ki ga ameriški predsednik pripravi za svetovne voditelje, ki se udeležujejo generalne skupščine Združenih narodov.
Se je pa pred ruskimi novinarski pojavil ruski predsednik, ki je dejal, da sta se z Obamo strinjala, da se morata vojski ZDA in Rusije dogovarjati in usklajevati, da ne bo kakšnih neljubih incidentov v Siriji. Znano je namreč, da je pred dnevi zračne napade na položaje skrajnežev Islamske države začelo tudi rusko vojno letalstvo.
Neimenovani ameriški vir iz Obamove administracije je poudaril, da so ZDA pripravljene sodelovati s katerimkoli narodom, tudi Rusi in Iranci, samo da se razreši in konča prelivanje krvi v Siriji. »Vendar ne za ceno sodelovanja z Bašarjem Al Asadom,« je bil nedvoumen predstavnik ameriške administracije.
JEDRO SPORA OSTAJA AL ASAD
Osnovo jabolko spora med Zahodom na eni strani in Rusijo ter Iranom na drugi je, ali naj Bašar Al Asad ostane ali gre. Zahod namreč svoje sodelovanje z Rusijo pogojuje z zahtevo, da mora Al Asad čim prej zapustiti svoj položaj, ruski predsednik pa je prepričan, da bi zahodne sile naredile veliko strateško napako, če v boj proti Islamski državi ne bi vključile sirskega predsednika.
Putin je ob tem pripomnil, da zahodne države ne morejo odločati o prihodnosti sirskega naroda. »Noben voditelj ni pristojen, da bi odločal o tem, kdo bo vodil Sirijo,« je dejal Putin, ki je v svojem nagovoru generalni skupščini omenil možnost političnih reform v Siriji in naznanil, da je sirski predsednik pri tem pripravljen sodelovati.
Z AL ASADOM PROTI ISLAMISTOM?
Tudi nekatere evropske države – velja izpostaviti predvsem Nemčijo – počasi le dojemajo resnost stanja v Siriji. In evropske države so se znašle na prelomu. Ali še naprej slediti ameriški zunanji politiki in zahtevati odhod sirskega predsednika Bašarja Al Asada ali pa, kot predlaga ruski predsednik Putin, z Al Asadom skleniti zavezništvo v boju proti skrajnim islamistom Islamske države. In glede na to, da se sirski spor vleče že dlje, kot je v Evropi trajala prva svetovna vojna, postaja možnost sodelovanja z Al Asadom vse verjetnejša in je po mnenju nekaterih analitikov ni mogoče izključiti.
Ameriška administracija pa medtem še vedno vztraja, da z diktatorjem Al Asadom ne želijo imeti opravka, hkrati pa so zavezniki avtokratskega dinastičnega režima v Savdski Arabiji, ki zadnja leta skrajnim islamistom v Siriji namenja na milijone ameriških dolarjev pomoči. In podobno je v ostalih zalivskih državah, ki so ameriške zaveznice. Bahrajn, Združeni arabski emirati, Katar in Oman, kjer živijo skoraj izključno sunitski muslimani, niso ravno zgled demokratične države.
AMERIŠKA POLITIKA JE ZGREŠENA
V preteklih letih se je ameriška politika do Sirije po mnenju političnih analitikov izkazala za popoln polom. Vse države, ki jih je zajela arabska pomlad, so danes v veliko slabšem položaju, kot so bile pred tem. V Libiji divja krvava državljanska vojna, Tunizija se še vedno pobira po krvavih napadih islamistov, v Egiptu je znova na oblasti vojaška hunta.
Toda največji politični in vojaški poraz ZDA v tem trenutku doživljajo v Siriji. Zadnji v vrsti ameriških polomov se je zgodil pred dnevi, ko je skupina sirskih upornikov, ki so jih izurile in oborožile ZDA, del streliva in vojaške opreme predala fronti Al Nusra, ki je povezana s teroristično mrežo Al Kaida. ZDA sicer letno za urjenje in oboroževanje sirskih upornikov namenijo skoraj 500 milijonov dolarjev. Po načrtu naj bi sicer oborožili približno 5400 skrbno izbranih sirskih borcev letno. A ker so težko našli primerne kandidate, so jih le nekaj sto. Tako je resnično prišel čas, da ZDA dobro premislijo, ali je njihova politika uspešna ali pa ni morebiti prišel čas, da se konča trpljenje milijonov Sircev, ki danes množično bežijo v Evropo.
