"Letališče je stičišče številnih podjetij in generator regijskega razvoja," je spomnil Zmago Skobir, poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana, ki je že približno leto dni v tuji lasti. "To ne pomeni, da letališče ni več slovensko okno v svet, temveč računamo, da bo postalo še večje okno. Kako odprto bo to okno, pa bo odvisno tudi od uporabnikov letališča, naše konkurenčnosti in od predpisov države," je opozoril. Letališče trenutno skupaj z Adrio Airways beleži lepo rast potnikov. "Čaka pa nas še marsikatera ovira, ki jo moramo preseči, da se bomo res postavili ob bok konkurenčnimi letališčem," je izpostavil Skobir. Letališče se bo na rast potnikov odzvalo s prilagoditvami obstoječega terminala, v prihodnje pa bi v novi stavbi uredili dodatne prostore za potnike.
Načrti usklajeni z odborom vlagateljev
Ti načrti so usklajeni tudi z odborom vlagateljev. Kot je zagotovil predstavnik Fraporta Kai Peter Holger Zobel, so z nakupom Aerodroma Ljubljana tudi po letu dni zelo zadovoljni. Medtem ko o sredstvih za nadaljnje investicije na brniškem letališču ni mogel govoriti, pa je spomnil, da so dosedanji vložki velika zaveza in dokaz, da Fraport v ljubljanskem letališču vidi velik potencial. Prepričan je, da je potrebno več narediti za promocijo Slovenije, ki je med tujimi turisti še vedno "dobro varovana skrivnost". Pomen večje prepoznavnosti Slovenije na tujih trgih za zagotovitev več potnikov je izpostavil tudi predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur in dodal, da je je za to potrebno združevanje različnih institucij in oblikovanje strategije, kar pa po njegovem mnenju poteka prepočasi.
Sodelovanje je korektno
Sodelovanje z aerodromom Anžur ocenjuje za zelo korektno. "Dogovori se spoštujejo, ni jih pa vedno najlažje dogovoriti," je izpostavil in dodal, da si Adria sama brez podpore domačega letališča težko privošči, da bi bila cenovno konkurenčna, zato veliko Slovencev potuje s sosednjih letališč. "Skupaj moramo oblikovati skupno dolgoročno strategijo," je izpostavil Anžur. Tudi župani občin ob letališču si želijo nadaljnjega razvoja letališča in uresničitve načrtov o letališkem mestu z logističnim centrom. Vendar pa mora zato država premakniti cesto ob letališču, s čimer bi močno povečali prostor za obletališko dejavnost, saj bi bilo za logistični center 35 hektarov prostora. Premik ceste bi stal okoli osem milijonov evrov, več kot tri milijone evrov pa bi pri tem prispeval Aerodrom Ljubljana. "Če tega ne bo, bodo potencialni investitorji, ki lahko prinesejo do leta 2020 državi 36 milijonov evrov iz različnih dajatev in 3000 delovnih mest, odšli," je opozoril Čebulj, ki sedaj čaka, ali bo država v proračunu za prihodnje leto zagotovila sredstva za začetek urejanja nove ceste, ki bi bila končana leta 2017. Prav tako bi bila pomembna železniška povezava.
