Spomnimo se let 2009, 2010, 2012 in lanskega leta. Reka Vipava ob obilnem deževju poplavlja. Huje prizadeti so predvsem kraji ob spodnjem toku vodotoka. Ogroženo je ne samo imetje, ampak tudi življenja.
Nič se ne zgodi
Tako lokalne oblasti kot domačini nenehno opozarjajo, da bo z reko treba nujno nekaj storiti, saj ne morejo biti ob vsakem večjem deževju pod vodo. Glavne niti in poteze glede protipoplavne zaščite vleče država, a videti je, kot da vsa ta leta, ko bi lahko bilo že marsikaj narejenega v povezavi z varnostjo prebivalcev, opravljajo samo študije in projekte, ne zgodi pa se nič konkretnega. Vse ostaja samo na papirjih.
Nedavno je v Novi Gorici inštitut za vode pripravil dogodek, v okviru ozaveščanja javnosti v zvezi s zmanjševanjem poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. Predstavniki civilnih zaščit in domačini so se na njem zbrali, a po zaključku razočarano ugotovili, da ne bodo dobili tistega, po kar so prišli.
Vprašanja brez odgovorov
Pričakovali so jasne odgovore o tem, kdaj se bo na zaščiti res kaj storilo, in ne razlag ukrepov o zavarovanju imetja. »Ta dogodek je izpadel skoraj žaljivo za ljudi, ki živijo s poplavno reko, saj so poslušali navodila za ravnanje z elektriko in o ostali zaščiti, namesto da bi se pogovarjali o konkretnih potezah,« pove Dean Bizjak, poveljnik Civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica. Obiskovalce dogodka so izvajalci odpravili z besedami, da bodo njihova vprašanja prenesli naprej, in prav to najbolj boli, doda Bizjak, saj je videti, kot da bi si pristojni samo podajali odgovornost iz pisarne v pisarno.
Iz Ljubljane iz različnih naslovov nenehno prihajajo isti odgovori. Ti pravijo, da zaščitni projekti bodo uresničeni. A nikoli ne razkrivajo terminov, saj so ti vezani na denar. Tega pa ni. In ker se spet bliža konec leta, čas obilnega deževja, na Goriškem ponovno trepetajo in upajo, da jim narava, če jim že država ne, le prizanese.