Kot so zapisali pri ITF, so danes na treh omenjenih območjih opravili končni pregled razminiranih lokacij, čemur je sledila slovesnost ob primopredaji razminiranih območij prebivalstvu. Slovesnosti so se med drugim udeležili generalni direktor direktorata za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZZ Mitja Štrukelj, slovenski veleposlanik v BiH Iztok Grmek, direktor ITF Damjan Bergant ter predstavniki lokalnih oblasti.
Izvajanje deminiranja na skupni površini 59.871 kvadratnih metrov je potekalo v avgustu. Republika Slovenija - oz. zunanje ministrstvo v okviru sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje - je za razminiranje omenjenih lokacij v Brčkem, Loparah in Travniku ter podporo ostalih aktivnosti ITF v razminiranju namenila 100.000 evrov. V projektih so partnersko delno sodelovale tudi ZDA.
Problematika dodatnih neočiščenih ozemelj je v BiH nastala po katastrofalnih poplavah, ki so maja 2014 prizadele okoli milijon ljudi oz. več kot četrtino prebivalcev države. Kot so zapisali na ITF, za neočiščena minska polja obstaja velika verjetnost, da so jih poplavljene reke in zemeljski plazovi premaknili, zato je bil potreben ponovni pregled stanja na teh lokacijah, markiranje, mapiranje in predvsem očiščenje že znanih minskih polj.
Od poplavljenih 920 kvadratnih kilometrov površin se jih je okoli 300 kvadratnih kilometrov nahajalo na minsko sumljivih območjih. Na približno 105 kvadratnih kilometrov od teh 300 kvadratnih kilometrov poplavljenih minsko sumljivih območjih pa je obstajala dejanska nevarnost premeščenih in odplavljenih min in neeksplodiranih ubojnih teles.
Razminiranje v BiH sicer zaradi nenehnega pomanjkanja sredstev že leta poteka prepočasi. BiH sama ni zmožna zagotavljati potrebnih sredstev, zato večina financiranja priteka s strani mednarodnih donatorjev, pri čemer velik del pridobivanja donacij opravlja ITF.
BiH je zaradi posledic vojne med letoma 1992 in 1995 še danes država z največjim minskim problemom v Jugovzhodni Evropi ter ena izmed minsko najbolj onesnaženih držav na svetu. ITF je s partnerji in donatorji, vključenimi v protiminsko delovanje v BiH, uspel dodati svoj delež k zmanjšanju velikosti minsko sumljivih površin iz 4200 kvadratnih kilometrov v letu 1996 na 1165 kvadratnih kilometrov v juliju 2015. To je sicer še vedno samo 2,3 odstotka površine BiH, kjer po zadnjih podatkih v 1417 lokalnih skupnostih še vedno živi dobrega pol milijona ljudi, ki jih neposredno ogrožajo mine in neeksplodirana ubojna sredstva.
