Hrvaška vlada se je na torkovi telefonski seji odločila za izredno saborsko sejo, da bi poslanci čim prej potrdili vse pomembne zakone, je bilo neuradno slišati iz vladajoče stranke SDP. Med drugim pripravljajo tudi zakonsko rešitev za problem s posojili v švicarskih frankih. Predsednik sabora Josip Leko je izredno sejo sklical za naslednji torek.
Čeprav vladajoča levosredinska koalicija uradno še ni sprejela odločitve o razpustitvi sabora, kar bi bolj jasno določilo možne datume rednih parlamentarnih volitev, je po torkovi zahtevi vlade za izredno saborsko sejo, sprožila nov val ugibanj o datumu parlamentarnih volitev.
Ugibanja o datumu volitev na hrvaškem trajajo že dlje časa, v medijih so bile v igri že vse možne nedelje od pozne jeseni 2015 do konca mandata vlade Zorana Milanovića februarja 2016.
Izredna seja sabora pa nakazuje, da želi levosredinska vlada na volišča čim prej, najpozneje novembra, danes ocenjujejo vodilni hrvaški časniki. Za to naj bi se odločili tudi, da bi odvzeli čas za volilne priprave novim koalicijam, ki se oblikujejo na levici in levi sredini ter grozijo z odvzemom zajetnega števila glasov SDP in njenim partnerkam.
Razpustitev sabora pričakujejo po začetku redne jesenske seje, ki je z ustavo določena za 15. september. Neuradni visok vir iz SDP je medijem zaupal, da si bodo prizadevali, da bo aktualni sklic sabora sklenil svoje delo do 22. septembra, najpozneje pa do 29. septembra.
Potem bo na potezi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, ki bo morala razpisati parlamentarne volitve najmanj 30 in največ 60 dni po razpustitvi sabora. Tako bo v primeru, da se bo sabor razpustil 22. septembra, prva možna volilna nedelja 25. oktobra, skrajni rok pa bo 15. november.
Če sabora ne bodo uspeli razpustiti do 22. septembra, se odpira še nekaj možnih datumov za volitve.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da obstaja več razlogov, zakaj levosredinska vlada hiti na volitve v peti prestavi, potem ko je premier Zoran Milanović večkrat dejal, da bodo mandat opravili do konca. Z jesenskimi volitvami naj bi poskusili unovčiti predvsem nekatere za vlado ugodne gospodarske kazalce, kot sta krepitev domačega bruto proizvoda in uspešna turistična sezona.
Levi sredini naj bi se poleg tega mudilo na volitve pred 18. novembrom, ko bodo potekale žalne slovesnosti ob obletnici vukovarske tragedije, ki jo je desnica že lani preko veteranskih združenj izkoristila za izražanje odprtega sovraštva do Milanovićeve vlade. Letos pa bi lahko slovesnost izkoristila za množični predvolilni shod, podobno kot je HDZ storila prejšnji mesec v Kninu ob 20. obletnici operacije Nevihta.
Avgustovske raziskave javnega mnenja so pokazale, da ima HDZ prepričljivih devet odstotkov prednosti pred SDP, medtem ko ima desna koalicija na čelu s HDZ nekaj manj kot šest točk prednosti pred vladno koalicijo. Medtem ko največja opozicijska stranka računa na veliko zmago, v SDP upajo, da bodo izidi parlamentarnih volitev tesni ter da se bodo na koncu obdržali na oblasti.
