»Na pot, ki traja od dve do osem ur, krenejo sami, brez kapitana. Tihotapci, ki jim migranti plačajo po 1000 evrov na osebo, jim obljubljajo, da jih bo vodil kapitan, toda nato se izkaže, da vodstvo čolna zaupajo enemu od njih, ki lahko v zameno potuje brezplačno,« je stanje na ožinah med Turčijo in grškimi otoki opisal sodelavec Radia Študent Arne Zupančič, ki s svojo ekipo snema dokumentarec o tokovih migrantov. »Tihotapci, na katere smo naleteli, so bili iz Afganistana in Pakistana in so v Turčiji koristili pravico do začasnega prebivališča. Vsi so bili oboroženi, na vprašanje, kako vidijo svoj posel, pa odgovarjajo, da migrantom pomagajo, saj se ti nimajo obrniti na nikogar drugega,« je nadaljeval Zupančič.
Arne Zupančič, dokumentarist Radia Študent: »Med potovanjem čez neznane dežele se lahko zanesejo le na navigacijo svojih pametnih telefonov.«
Neznani možje jih potiskajo nazaj v morje
»Več migrantov je trdilo, da jih na morju prestrezajo oboroženi možje v gliserjih, ki jim prestrelijo gumenjake ali jih oropajo vse osebne lastnine, povrhu pa jim vzamejo še izvenkrmni motor,« je povedal Zupančič in dodal: »Uradno ni jasno, kdo so ti ljudje, so pa pred nekaj dnevi na otoku Lezbos aretirali tri posameznike, ki so pri sebi imeli orožje, vojaške uniforme in več motorjev. Nekateri migranti menijo, da te osebe delujejo v sodelovanju z varnostnimi silami, saj naj bi v več primerih klicali obalno stražo, ki je nato prevzela begunce.«
Grki migrantom ne smejo pomagati
»Grške oblasti so sprejele zakon, ki državljanom prepoveduje pomoč migrantom. Policisti jih tolerirajo in jih načeloma pustijo, da nadaljujejo pot v Atene. Zanimivo je, da jim potovalne agencije ne smejo prodajati kart za pristanišče Kavala, kamor želijo, saj je od tam do makedonske meje le 300 kilometrov,« je opazil Zupančič, ki je poudaril, da je Grčija le tranzitna država. Večina migrantov, s katerimi je govoril, si namreč želi nadaljevati pot na sever v Nemčijo, Veliko Britanijo ali skandinavske dežele oziroma tja, kjer imajo sorodnike ali prijatelje.
Med najbolj prometnimi potmi je ta na vzhodu Sredozemskega morja in kopenska pot čez države nekdanje Jugoslavije. Prek nje potujejo družine in posamezniki, ki bežijo pred kaosom Bližnjega vzhoda, kjer se žarišča vojn v zadnjih letih nezadržno širijo.
Izdajajo se za Sirce
»Migranti, ki imajo to možnost, se praviloma izdajajo za Sirce. V tem primeru jih namreč prednostno obravnavajo kot vojne begunce,« je svoj opis stanja podal Zupančič, ki se pri tem sklicuje na dejstvo državljanske vojne v Siriji. »Pri zadevi je najbolj žalostno, da so tako migranti kot njihovi tihotapci kriminalizirani. Ti ljudje so za svojo migracijo privarčevali precej denarja in bi lahko Grčijo povsem legalno prečkali z minimalnim naporom. Dogaja se nasprotno, ponižuje se jih na vsakem koraku, brez vode in hrane peš prečkajo otoke, v dolgih vrstah morajo čakati na dovoljenje za začasno bivanje. Ko to vidiš na lastne oči, te popolnoma pretrese,« je svojo pripoved zaključil Zupančič.
