Poročilo o kršitvah, ki so jih na ministrstvu za zunanje zadeve odkrili pri nadzoru slovenskih diplomatskih predstavništev v tujini, je v javnost poslalo kar ministrstvo samo. Nadzor je pokazal, da smo imeli največ težav na ambasadi v Parizu, kjer sta precej po domače delovala tako Veronika Stabej kot njen predhodnik Janez Šumrada, ki so ga najprej kazensko ovadili, nato pa ovadbo umaknili. Veronika Stabej si je celo prilastila denar, ki ga je veleposlaništvo dobilo kot odškodnino.
Bojan Grobovšek je poudaril, da dejstvo, da se je poročilo pojavilo istočasno z afero Piranleaks, lahko kaže tudi na skrite politične namene.
Na Dunaju
Veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je v letih 2012 in 2013 na službene poti odhajal z lastnim avtomobilom, čeprav sta bila v večini primerov službeni avto in voznik prosta. V letu in pol si je na ta način izplačal za 4500 evrov kilometrine, je razvidno iz dokumentacije.
Ekonomski svetnik v ruskem Kazanu Vitko Filipič si je štirikrat povrnil stroške bivanja v hotelih, čeprav ni predložil pravih dokazov. Sam je priznal, da je enkrat prespal pri prijateljih, a kljub temu predložil račun.
»Ko kršitve ugotovimo, kršitelje običajno opozorimo in jih pozovemo, naj denar vrnejo. Če tega ne želijo, potem z njimi začnemo postopek ugotavljanja upravičenosti ali neupravičenosti porabe teh sredstev, na koncu pa ministrstvo ta denar izterja,« je za TV Slovenija pojasnil generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Vidovič.
Vračanje po diplomatsko
A denar se na ministrstvu za zunanje zadeve vrača na precej čuden način. Stabejeva, ki je kar na lastno pest unovčila ček za 5000 evrov in denar nakazala na svoj račun, bo vrnila skupaj vsega nekaj manj kot 2000 evrov. Ostalo naj bi obrazložila s povečanimi stroški za reprezentanco.
»Zdaj se govori o nekih kršitvah in se sprašujem, zakaj sedaj se, vedno pa ne.« Bojan Grobovšek
Potne stroške v višini 4500 evrov je obrazložil tudi Aleksander Geržina, veleposlanik na Dunaju.Delo med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 naj bi bilo izjemno dinamično in je moral na številne dogodke sam, tudi zunaj delovnega časa.
»Posebej ureditev manjšinskega vprašanja je zahtevala prisotnost veleposlanika na številnih pogovorih, srečanjih in pogajanjih. Tako na Dunaju, v Celovcu kot tudi v Ljubljani,« je zapisal Geržina in dodal, da za vsa ta srečanja službenega vozila ni mogel koristiti.
Pokvarjen avto
Kot je pojasnil, se je službeni avto kvaril tako rekoč mesečno in ga preprosto ni želel voziti sam – ob prihodu njegovega naslednika, leta 2013, so avtomobil tudi zamenjali. Poleg tega je imel njegov voznik preveliko število nadur še iz časov predhodnika na veleposlaniškem mestu, teh pa mu zaradi varčevalnih ukrepov niso mogli več izplačevati. Če povzamemo na kratko: ker se je država odločila varčevati, je veleposlanik rešil zadevo tako, da je še malo več zapravil.
Predsednik slovenskega društva za mednarodne odnose Bojan Grobovšek poročilo pozdravlja, »če se bo iz tega, kar se zdaj dogaja, izcimilo to, da se na ministrstvu vzpostavi sistem pozitivnih in negativnih sankcij«. Ob tem je dodal, da mu ni jasno, kako je do takih kršitev lahko prišlo, če morajo vsa predstavništva mesečno oddajati finančna poročila.
