Ljudska skupščina mesta Sirnak na jugovzhodu Turčije je razglasila avtonomijo mesta. Sirnak je pretežno kurdsko mesto, skupščina pa je za razlog za razglasitev avtonomije navedla »izgubo legitimnosti državnih institucij v očeh prebivalstva«.
Reuters
Arhiv Svet24
Izjava ljudske skupščine:
»Vlada [stranke] AKP je razglasila vojno Kurdistanu z bombardiranjem Suruka. Nazadnje se je zgodil poskus masovnega umora v Silopiju, kjer so bili umorjeni trije izmed naših ljudi. Ob tem pokolu mi, Ljudska skupščina Sirnaka, ne zanikamo povsem države, a moramo razjasniti, da nikakor ne moremo dalje podpirati državnih institucij kot takšnih, zaradi česar so vse državne institucije v mestu izgubile svojo legitimnost. Nobeden nastavljen guverner nam ne bo vladal na takšen način. Od sedaj dalje, se bomo posluževali načela samoupravljanja, zgradili bomo naša življenja na demokratični osnovi. Še več, od sedaj dalje bomo na vsakršne napade odgovarjali s samoobrambnimi mehanizmi. Vladali si bomo sami, nikomur ne bomo pustili, da vlada nad nami.«
V izjavi so politiko predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in njegove vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj [AKP], označili za vojno proti Kurdom, poroča turški časnik Cumhuriyet.
Ker se meščani Sirnaka več ne počutijo varne pred državo, so institucijam odrekli legitimnost, in opozorili, da se bodo v primeru napadov poslužili samoobrambnih mehanizmov.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v torek sicer obljubil, da bo njegova država še naprej obstreljevala položaje Kurdske delavske stranke (PKK), dokler jih ne bodo pokončali.
Erdogan je dejal, da se mora PKK ne le razorožiti, ampak razpustiti kot organizacija.
Turška vlada in PKK sta mirovni proces začeli leta 2013. Njegov cilj je bil končanje desetletja dolgega konflikta med Ankaro in kurdskimi uporniki.
Mirovni proces se je sicer pred kratkim končal, ko je Turčija začela bombardirati kurdske položaje v jugovzhodni Turčiji in v Iraku.
Mnogi analitiki in poznavalci razmer v Turčiji sicer opozarjajo, da je Erdoganova ofenziva na Kurde krvav oportunistični manever, s katerim želi turški predsednik izsiliti ponovne predčasne volitve, na katerih bi njegova stranka znova dobila večino v parlamentu. Na volitvah junija letos je stranka AKP namreč izgubila absolutno večino in je sedaj prisiljena v koalicijska pogajanja.
Druga nevarnost Erdoganovemu samodrštvu pa je gotovo tudi izjemen uspeh pro-kurdske Ljudske demokratske stranke, ki je na junijskih volitvah dosega 13 odstotkov glasov in s tem 80 stolčkov v 550-članskem parlamentu.
Arhiv Svet24
