Vsota predstavlja denar, ki ga je Nemčija prihranila zaradi nižjih obresti na izposojena sredstva.
»Ti prihranki presegajo stroške krize – tudi če bi Grčija popolnoma bankrotirala,« so dejali iz zasebnega neprofitnega Leibnizovega Inštituta za ekonomske raziskave iz Halleja.
»Nemčija je očitno profitirala od grške krize,« še piše v poročilu inštituta.
»Vsakič, ko so finnančni trgi bili deležni negativnih novic o Grčiji, so se obrestne mere na nemške državne obveznice znižale.«
Nemčija, finančni hegemon Evropske unije, je zahtevala strogo fiskalno disciplino in težke gospodarske reforme v Grčiji, v zameno za nove kredite.
Finančni minister Wolfgang Schaeuble še vedno nasprotuje grškemu odpisu dolga in za primer daje uravnotežen proračun nemške vlade. Ta je, kot kaže študija, uspela uravnotežiti svoj proračun prav na račun krize v Grčiji. V inštitutu namreč trdijo, da je uravnotežen proračun bil mogoč le zaradi obrestnih prihrankov, ki jih je sprožila grška kriza.
Ocenjenih 100 milijard evrov, ki jih je Nemčija prihranila od leta 2010 znaša več kot 3 odstotke nemškega bruto družbenega proizvoda (BDP).
Obresti na obveznice drugih držav - vključno z Združenimi državami Amerike, v Francijo in Nizozemsko – so se prav tako zaradi grške krize pocenile, a »v manjšem obsegu.«
Delež Nemčije pri mednarodnih reševalnih paketih za Grčijo, vključno z novimi posojili znaša približno 90 milijard evrov. »Tudi če Grčija ne plača nazaj enega samega centa, je nemška javna blagajna od krize imela finančno korist,« še piše v študiji.
