"Mirovnega procesa ni mogoče nadaljevati s tistimi, ki napadajo narodno enotnost," je na novinarski konferenci na letališču v Ankari pred odhodom na Kitajsko poudaril Erdogan, pri čemer je namignil na borce prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).
Ti so po smrtonosnem napadu v kraju Suruc na jugu države 20. julija, za katerega odgovornost pripisujejo džihadistom Islamske države, obnovili oborožene operacije. Turčija je nanje začela odgovarjati v petek z bombardiranjem položajev PKK na severu Iraka.
Od zveze Nato pa Erdogan pričakuje, da bo pripravljena sprejeti nujne ukrepe, kakšne, pa ni pojasnil. Veleposlaniki Nata danes na zahtevo Turčije na izrednem sestanku v Bruslju razpravljajo o razmerah v regiji.
PKK je posledično že pred dnevi sporočila, da prekinitev ognja nima več smisla. Sledilo je nasilje na turških tleh, katerega tarča so bili med drugim policisti in vojaki, v ponedeljek zvečer pa tudi plinovod iz Irana. Za to nasilje ni sicer nihče prevzel odgovornosti.
Ankara je v zadnjih letih naredila nekaj korakov naprej pri doseganju mirovnega dogovora s Kurdi, z levičarskimi uporniki pa leta 2013 tudi sklenila krhko prekinitev ognja, ki je vse do zdaj držala. Zaradi dogajanja zadnjih dni pa narašča zaskrbljenost, da bo kurdska manjšina, ki predstavlja okoli 15 odstotkov prebivalcev Turčije, znova porinjena na rob družbe.
Turški predsednik je sicer danes povedal, da Ljudske demokratske stranke (HDP), glavne kurdske stranke v Turčiji, ki je bila prejšnji mesec prvič izvoljena v parlament, ne bodo prepovedali. Bi pa lahko sprejeli ukrepe proti njenim posamičnim članom, ki imajo povezave z uporniki.
Erdogan je danes tudi poudaril, da bo Ankara odločno nadaljevala operacije tako proti kurdskim skrajnežem kot džihadistom Islamske države. "Vsakršen korak nazaj ne pride v poštev. To je proces in ta proces se bo nadaljeval z enako odločnostjo," je še poudaril turški predsednik.
