V prvem nagovoru petletnega mandata je 43-letni Duda v luči krize v Ukrajini poudaril, da Poljska in druge države vzhodne Evrope potrebujejo močnejša varnostna zagotovila s strani Nata. Obenem je treba graditi močno in dobro opremljeno domačo vojsko, saj je to "temelj neodvisnosti in suverenosti", je opozoril.
Obljubil je, da ne bo razočaral pričakovanj in zaupanja volivcev, ter zatrdil, da si želi dobrega sodelovanja z desno-liberalno vlado. Med njegovimi predvolilnimi obljubami sta bili ponovno znižanje upokojitvene starosti in zvišanje neobdavčenega dela dohodka.
Na slovesni prisegi - ki ji bosta čez dan sledili še slovesna maša v katedrali in nato svečanost s podelitvijo insignij v kraljevem gradu v Varšavi - sta bila poleg Komorowskega prisotna tudi bivša predsednika Lech Walesa in Aleksander Kwasniewski, ni pa bilo nekdanjega premierja Donalda Tuska, ki je zdaj na položaju predsednika Evropskega sveta. Po poročanju medijev naj bi Tusk sploh ne prejel vabila, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Duda pripada opozicijski desni stranki Zakon in pravičnost (PiS), čeprav se je po izvolitvi članstvu v njej odpovedal. Predsedniki države naj bi bili načeloma politično nevtralni, a Duda je že napovedal, da bo zavrnil vse zakone, ki bi bistveno spreminjali državo, ter je dal jasno vedeti, da se nima nobenega namena omejevati na zgolj ceremonialno vlogo, ampak je pripravljen "popraviti republiko", piše dpa. Kot ocenjuje APA, je konflikt med novim predsednikom in vlado "predprogramiran".
PO, na čelu katere je - potem ko se je Tusk preselil v Bruselj in ji prepustil položaj - premierka Eva Kopacz, v zadnjem času v anketah zaostaja za PiS in ji na jesenskih parlamentarnih volitvah zaenkrat ne kaže dobro. Podpore naj bi jo med drugim stala medtem že opuščena zakonska pobuda o umetnem oplojevanju in pa vse močnejši pritisk EU za reformo podnebne politike.
