Odločitev ameriško-avstrijskega konzorcija je danes potrdil tudi hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak, ki je dejal, da hrvaška vlada ni mogla sprejeti pogojev tujih vlagateljev.
Vrdoljak je potrdil tudi današnje poročanje hrvaških medijev, da je glavni razlog za vrnitev dovoljenja za nadaljevanje dela na sedmih raziskovalnih območjih v hrvaškem Jadranu spor o meji na morju s Črno goro. Odločitev Marathon Oila in OMV je pospešil zaplet z arbitražnim sporazumom s Slovenijo, je še dejal.
Jutarnji list je ocenil, da je temeljni razlog odhoda potencialnih vlagateljev vendarle kronično pomanjkanje pravne in politične odgovornosti pri realizaciji investicijskih projektov v državi ter negotovost, ki iz tega izhaja.
Konzorcij je imel dovoljenja za delovanje na sedmih raziskovalnih območjih, od katerih je eno v severnem Jadranu, štiri v srednjem in dve na jugu ob nedoločeni morski meji med Hrvaško in Črno goro.
Maraton Oil in OMV ter družbe Eni, Medoilgas in Ina so januarja sicer dobile dovoljenja za raziskave in izkoriščanje nafte in plina na desetih lokacijah v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vrednost investicijskih načrtov pri raziskavah je ocenjena na štiri milijarde kun (522 milijonov evrov).
Vrdoljak je takrat izrazil pričakovanje, da bosta do začetka faze izkoriščanja plina in nafte iz morja, kar naj bi se zgodilo čez pet let, Hrvaška in Črna gora uredili svoj spor o meji.
Vrodljak je danes še ocenil, da bo imela vlada več koristi, če bo objavila nov razpis za koncesije za opuščena raziskovalna območja. Na voljo bo tako še 26 raziskovalnih območji v morju, potem ko naj bi za tri podpisali pogodbe o koncesiji. Napovedal je, da bodo septembra podpisali tudi šest pogodb za energetske raziskave na vzhodu države v Slavoniji.
Hrvaška se je ponašala, da bo s projektom zgradila podobo države kot pomembnega energetskega dejavnika na jugovzhodu Evrope.
Energetskemu projektu na morju nasprotujejo mnoge okoljevarstvene organizacije, kot tudi del prebivalstva in turističnih delavcev ob hrvaški obali.
Tudi slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je takoj po objavi prvega razpisa aprila lani opozorilo na uporabo zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška narisala v javnem razpisu. Trdijo, da gre za "enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško".
