"To je majhna razbremenitev za Avstrijo in resnično velik znak solidarnosti Slovaške," je ob podpisu dogovora pred novinarji na Dunaju povedala Mikl-Leitnerjeva. Tudi Kalinak je poudaril, da je Slovaška s tem želela predvsem izkazati solidarnost.
Dodal je, da je Avstrija Slovaški velikokrat priskočila na pomoč, med drugim s podporo za vstop v schengensko območje. "Plačati želimo naše dolgove," je dejal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
V skladu z dogovorom bo Slovaška poskrbela za nastanitev 500 migrantov, njihovo preskrbo in čiščenje prostorov ter dobavo elektrike, plina in vode, uredila pa bo tudi vsa potrebna dovoljenja. Avstrija bo nosila stroške oskrbe in varnostne službe.
Kot je poudarila Mikl-Leitnerjeva, je ta rešitev za Avstrijo ugodnejša, kot če bi prosilci za azil ostali na njenih tleh. Konkretnih številk pri tem ni navedla, kot tudi ne Kalinak.
Petstoterico prosilcev azila, ki so sedaj nameščeni v kraju Traiskirchen južno od Dunaja, bodo nastanili v študentskem naselju tehnične univerze v kraju Gabčikovo na zahodu Slovaške, ob meji z Madžarsko. Za ta kraj, ki glede na podatke iz spletne enciklopedije Wikipedia šteje 5100 prebivalcev, pri čemer naj bi jih bilo 90 odstotkov madžarskega porekla, naj bi bil dogovor sporen.
Dogovor sicer še določa, da bodo 250 oseb v Gabčikovo preselili avgusta, 250 pa septembra. Kot je danes še poudarila avstrijska ministrica, gre za začasno namestitev - dokler ne bo sklenjen azilni postopek v Avstriji.
Avstrija je v prvem trimesečju letos prejela največje število prošenj za azil glede na število prebivalcev med članicami EU za Madžarsko in Švedsko, kažejo zadnji podatki Eurostata.
To je v ponedeljek na srečanju notranjih ministrov EU, na katerem so dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih, izpostavila tudi Mikl-Leitnerjeva, ko je dejala, da Avstrija že obravnava več kot pravičen del prošenj beguncev.
Zaradi tega po njenih besedah ne bo sprejela dodatnih prosilcev za azil iz Grčije ali Italije - gre za skupaj 40.000 ljudi, bo pa prevzela skupaj 1900 beguncev iz kvote 20.000, ki prihajajo iz tretjih držav. Pri tem je 1500 ljudi že v obravnavi, tako da bo Avstrija prevzela dodatnih 400 oseb, je še pojasnila Mikl-Leitnerjeva.
Ob tem je menila, da morata Grčija in Italiji storiti več pri registraciji in nadzoru prihodov migrantov, v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega časnika Kurier pa ocenila tudi, da bi moral biti stabilen azilni sistem v Grčiji pogoj za nadaljnji milijardni paket pomoči Grčiji.
Atene bi morale po njenih besedah begunce registrirati in jim odvzeti prstne odtise, poleg tega pa bi morala grška vlada tesneje sodelovati z evropskim azilnim podpornim uradom (Easo) in evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
