Dajemo v zgodbi o teranu prevelik pomen sorti?
Lanska študija več slovenskih in hrvaških znanstvenikov je pokazala, da sta slovenska sorta refošk in teran iz hrvaške Istre genetsko identični, kar pomeni, da njuni imeni označujeta isto sorto, vendar pa obstajajo nekatere morfološke razlike v karakteristiki listov. To je verjetno tudi razlog za to, da so na Hrvaškem menili, da gre za dve različni sorti.
Nosilec študije Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete poudarja, da je treba ločevati ime sorte in vina. "Sort žlahtne vinske trte, ki jih že stoletja tradicionalno gojijo na nekem območju, ni mogoče zaščititi oz. si jih lastiti, medtem ko se vino pod določenim nazivom, v tem primeru teran, ki se ga prideluje znotraj definiranega območje, lahko zaščiti, kar je Slovenija tudi storila," je dejal za STA.
Ob tem je spomnil na primer Madžarske, ki je v vinorodni deželi Tokaj zaščitila vino z istim imenom tokaj, ki ga pridelujejo iz šestih sort, a niti ena od njih v imenu ne vključuje besede tokaj.
"Kljub temu so bili slovenski in italijanski vinogradniki primorani spremeniti ime sorte furlanski tokaj, hkrati pa so dobili prepoved uporabe naziva tokaj na etiketah vina, čeprav tovrstno pridelano vino v Sloveniji in Italiji nima z madžarskim zaščitenim vinom tokaj ničesar skupnega. Po mojem prepričanju na Hrvaškem v tej zgodbi dajejo preveliko vlogo sorti oz. imenu sorte teran," je dejal.
Teran se od hrvaškega vina razlikuje predvsem zaradi različnih razmer za pridelavo - drugačnega podnebja, tal, vinogradniške prakse, tehnologije v kleti in načina pridelave vina. "Kras kot planota daje slovenskem teranu drugačen, značilen pečat v primerjavi s hrvaškim vinom pod istim nazivom," je povedal.
Teran je zaščiten v EU
Teran je zaščiteno ime za vino iz sorte refošk, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji. Z nacionalno zakonodajo je zaščiten že več desetletij, z vstopom Slovenije v EU leta 2004 pa je zaščita postala del pravnega reda EU. "Slovenska označba porekla teran izpolnjuje vse pogoje veljavne zakonodaje in uživa polno zaščito prava EU," so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Komisija je tik pred vstopom Hrvaške v EU podala uradno stališče, da je teran v EU zaščiteno ime za slovenske pridelovalce, ki ga hrvaški pridelovalci po vstopu v EU ne bodo smeli več uporabljali. Hrvaška ni nasprotovala slovenski zaščiti terana, čeprav bi lahko to storila tudi kot nečlanica EU, hrvaška pristopna pogodba pa te zahteve ne pokriva.
V skladu s predpisi EU se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla, ne sme uporabljati za označevanje kmetijskih proizvodov. V praksi to pomeni, da se z imenom teran ne sme označevati nobeno drugo vino.
Komisija je Slovenijo septembra 2014, več kot leto dni po vstopu Hrvaške v EU, neformalno obvestila, da Hrvaška zahteva podelitev izjeme od tega splošnega pravila. Komisija se pri tem sklicuje na možnost podelitve izjeme z delegiranim aktom, vendar samo v primeru obstoječih praks označevanja.
Hrvaškim proizvajalcem je komisija zaradi lažje prilagoditve omogočila le prodajo starih, predpristopnih zalog terana do njihovega izčrpanja, ni pa jim odobrila označevanja z imenom teran za vino, proizvedeno po pristopu.
Slovenija trdi, da komisija z delegiranim aktom ne more podeliti omenjene izjeme Hrvaški dve leti po vstopu, saj gre za prakso označevanja, ki je nezakonita za vina, proizvedena po vstopu Hrvaške v EU. Ker Hrvaška izjeme od pravnega reda EU ni uredila med pogajanji, je to vprašanje za Slovenijo zaprto, poudarjajo na ministrstvu.
Teran je zelo pomemben za Kras
Proizvodnja vina v Sloveniji je v tržnem letu 2013-2014 po podatkih državnega statističnega urada dosegla nekaj več kot 700.000 hektolitrov. Celotno območje vinorodnega okoliša Kras obsega 600 hektarjev vinogradov, 450 hektarjev odpade na sorto refošk, letna pridelava terana pa doseže približno milijon litrov, so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak je za STA dejal, da je bolj kot količina pridelanega terana pomembno to, da proizvodnja terana na Krasu predstavlja okoli 80 odstotkov pridelave vina.
"Določene kleti na Krasu imajo 100-odstotno samo teran. Veste, kaj bi pomenilo, če bi izgubili teran?" se je vprašal in dodal: "Teran nam na Krasu pomeni vse. Če to izgubimo, vinarstva na Krasu ne bo več."
Kot pravi, imajo dokaze, da so Hrvati pred 25 oz. 30 leti kupovali cepljenke trte refošk v Sloveniji. "Obstajajo dobavnice, računi, točni naslovi in količine. Iz naših cepljenk hočejo dokazovati, da imajo trto teran. Ti dve trti sta isti," je pojasnil.
Poudaril je, da je zadeva z zaščito terana zaključena. "Kraševci smo radovedni, če bi se to dogajalo v Italiji, Franciji, Španiji ali kakšni drugi priznani evropski državi, če bi tako pometali z njimi kot z nami? Zaščita terana je dokončna, popolna in čista kot solza," je sklenil.
