Pojasnila je, da je bila ponudba, ki so jo dobili od Lekarne Ljubljana, splošna, vezana na njihove programe. Na vprašanja, kaj pomeni kadrovsko, finančno in kakšno bi bilo sodelovanje, pa niso dobili odgovora.
Danes pa so stvari po njenih besedah jasne. Po današnjem srečanju z direktorjem Lekarne Ljubljana Marjanom Sedejem je Robanova namreč ugotavljala, da je Lekarna Ljubljana že od vsega začetka imela namen ustanovitvi nov zavod, ki bo deloval samostojno, od društva pa pričakujejo le sodelovanje v okviru izobraževanja zaposlenih.
Kot je dejala, danes čutijo, da ne gre le za prevzem, ampak dejansko za izgon iz hiše s strani Mestne občine Ljubljana. Če gre le za to, da Hiša hospic ni prazna in če ima Mestna občina Ljubljana ali Lekarna Ljubljana denar, pa ne razumejo, zakaj tega ne nameni društvu. V tem primeru bi namreč Hiša hospic lahko takoj sprejela bolnike, ustanavljanje novega zavoda pa traja veliko dlje, je dodala Robanova.
Sprašuje se tudi, kako si v Lekarni Ljubljana oz. novoustanovljenem zavodu Ljubhospicu, k ustanovitvi katerega je že dal soglasje ljubljanski mestni svet, predstavljajo začeti brez znanja in stroke, saj sedaj zgleda, kot da gre za "one man band". Pri tem Robanova ugotavlja, da stroko predstavljata Sedej in ljubljanski župan Zoran Janković, mestni svetniki pa so bili odvisni le od njune informacije.
V društvu bodo naprej delovali na vseh ostalih programih za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, ki potekajo po vsej Sloveniji, v programu Hiše hospic pa le, če bi imeli finančno podporo, da lahko delujejo neodvisno. Tako so sedaj pred vrsto vprašanj. Med njimi je vprašanje inventarja, ki je bilo nabavljeno z donatorskimi sredstvi, pa tudi prijava na razpis ministrstva za delo za podelitev koncesije.
Na ta razpis, ki je še v pripravi, se bodo lahko prijavili le, če bodo imeli prostore. Odprti so za vse možnosti, zato so si ogledali tudi prostore v Mozirju, a brez sistemske rešitve in zagotovljenih sredstev ne želijo začenjati še ene podobne zgodbe, kot je bila ta s Hišo hospic, ki so jo začeli voditi brez stalnega vira financiranja ob napovedi, da jo bodo v nasprotnem primeru izgubili.
Predstavnice Slovenskega društva hospic so ob tem opozorile, da društvo deluje že 20 let in so začetniki paliativne oskrbe v Sloveniji. Zavrnile pa so tudi nekatere navedbe, med drugim o tem, da niso želeli nadzora. Kot je dejala direktorica društva Jana Runtič, so imeli dve reviziji poslovanja, tretja se končuje. Nadzori Fiha, ministrstva za delo ter občine pa nikoli niso ugotovili nepravilnosti.
