Vodja francoske diplomacije Laurent Fabius je v sredo v intervjuju za radio Europe 1 povedal, da ga je iranski kolega Mohamed Džavad Zarif povabil na obisk in on je vabilo sprejel. Datum še ni določen, bi pa naj tja odpotoval v kratkem.
Obenem je poudaril, da se po odpravi sankcij in reintegraciji Irana v mednarodno skupnost za francoska podjetja odpirajo "pomembne priložnosti". "Trgovina je zelo pomembna, omogoča rast. To je zelo pomembno za Irance in zelo pomembno za nas."
Podobno je že v torek po zaključku maratonskih jedrskih pogajanj novinarjem povedal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Kot je zatrdil, bo vsekakor odšel v Iran, a konkretnega datuma še nima.
Odhaja pa očitno tja že to nedeljo nemški vicekancler in minister za gospodarstvo ter vodja koalicijski socialdemokratov Sigmar Gabriel. Spremljala ga bo manjša gospodarska delegacija.
Gabrielov tiskovni predstavnik je v sredo, kot je na spletni strani poročal nemški Deutsche Welle, povedal, da "obstaja velik interes na strani nemške industrije za normalizacijo in krepitev gospodarskih vezi z Iranom".
Iran je velika in pomembna država, s skoraj 80 milijoni prebivalcev ter četrtimi največjimi zalogami nafte in drugimi največjimi zalogami plina na svetu. Trgovina Francije z Iranom je pred uvedbo sankcij ZN leta 2006 znašala okoli štiri milijarde evrov, leta 2013 pa le še 500 milijonov, piše Deutsche Welle.
Trgovina Nemčije z islamsko republiko je medtem pred leti občutno presegala štiri milijarde evrov letno in nato padla na okoli dve milijardi. Nemčija je sicer po ugotovitvah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) poleg Indije in Kitajske tudi v času sankcij ostala glavna trgovinska partnerica Irana.
Po ocenah nemških gospodarstvenikov bi lahko trgovina med državama v prihodnjih letih narasla na kar deset milijard evrov letno. Posebej velike priložnosti naj bi se odpirale v avtomobilski, kemični in zdravstveni industriji ter pri obnovljivih virih energije.
Torkovega sporazuma o iranskem jedrskem programu so se sicer razveselil tudi slovenski gospodarstveniki, ki priložnosti na iranskem trgu med drugim vidijo v industriji, logistiki, turizmu in energetiki.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v sredo za STA dejal, da smo Iran doslej precej zanemarjali, in ocenil, da je bilo zaprtje veleposlaništva v Teheranu pred dvema letoma in pol velika napaka.
Poslovanje z Iranom je v zadnjih letih sicer teklo ves čas, npr. prek Turčije, Armenije in Indije, a z otoplitvijo odnosov bi posli lahko potekali direktno, kar bi jih občutno olajšalo in okrepilo.
Blagovna menjava med Iranom in Slovenijo ni po letu 2002 nikoli presegla 100 milijonov evrov. Lani je dosegla nekaj manj kot 22 milijonov evrov, leta 2011 pa denimo 96,6 milijona evrov.
