Opozicijski poslanci so odločitvi nasprotovali, zato so pred glasovanjem zapustili parlamentarno dvorano. Ob tem so držali transparente "Ne Abejevi politiki" ter "Ne vsiljenim odločitvam". Zakonodajo je tako podprla le vladajoča koalicija, ki jo sestavljata Liberalna demokratska stranka (LDP) premierja Shinza Abeja in stranka Komeito.
O zakonih o varnosti mora v 60 dneh glasovati še zgornji dom parlamenta. Po navedbah analitikov, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, bi lahko zgornji dom zakonodajo zavrnil ali predlagal dopolnila, čeprav ima v njem tako kot v spodnjem domu večino Abejeva LDP. Dopolnila spodnji dom sicer lahko zavrne z dvotretjinsko večino.
Med glavnimi spremembami, ki jih bo omogočila nova zakonodaja, je možnost t. i. kolektivne obrambe, po kateri se japonski vojaki lahko borijo v tujini, da bi zaščitili svoje zaveznike, čeprav Japonska ni neposredno ogrožena.
"Varnostne razmere so izredno resne," je po glasovanju poudaril Abe in po poročanju AFP namignil na vzpon Kitajske v zadnjem času. Dejal je še, da je nova zakonodaja nujna za zaščito življenj Japoncev in preprečitev vojne. Abe želi okrepiti vlogo vojske.
Spodnji dom parlamenta je o zakonodaji odločal dan po množičnih protestih proti spremembi varnostne politike. Pred parlamentom se je zbralo okoli 60.000 ljudi. Demonstracije so sicer na Japonskem redke in običajno niso množične. Po nedavni raziskavi javne televizije NHK zakonodaji nasprotuje 61 odstotkov ljudi, podpira pa jo 31 odstotkov.
Nasprotniki zakonodaje poudarjajo, da je s tem konec 70-letne pacifistične politike Japonske in da bo država poslej sodelovala v vojnah po svetu pod vodstvom ZDA. Zagovorniki medtem izpostavljajo, da bo letvica za sodelovanje v vojaških operacijah v tujini še vedno postavljena precej višje kot pri ostalih državah.
Reinterpretaciji japonske pacifistične ustave nasprotuje tudi stroka. Nedavna raziskava časnika Tokyo Shimbun je pokazala, da 90 odstotkov strokovnjakov za ustavno pravo meni, da je zakonodaja v nasprotju z ustavo, ki v devetem členu prepoveduje uporabo sile za reševanje mednarodnih sporov.
