Predlog resolucije izraža formalno podporo VS ZN dogovoru o iranskem jedrskem programu, ki so ga na Dunaju ob posredovanju EU dosegli pogajalci t.i. šesterice - petih stalnih članic VS ZN in Nemčije - ter Teherana. Obenem uvaja spremembe obstoječega režima sankcij proti Iranu, saj naj bi bile te v skladu z dogovorom sčasoma odpravljene, ko bo Iran izpolnil v dogovoru zapisane zaveze.
Francoska tiskovna agencija AFP ob sklicevanju na neimenovane diplomate poroča, da bi se lahko o resoluciji glasovalo že v ponedeljek ali torek. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je glede na poročanje ruske tiskovne agencije Tass izrazil pričakovanje, da bo resolucija potrjena soglasno.
Predsednik ZDA Barack Obama je medtem v Beli hiši na novinarski konferenci danes pojasnjeval, zakaj je torkov dogovor pametna rešitev za vse. Večina sveta dogovor sicer pozdravlja, v ZDA pa je nasprotovanje skoraj tako močno kot v Izraelu ali sunitskih arabskih državah, ki se bojijo, da bo šiitski Iran po odpravi sankcij dobil večjo moč in vpliv ter na koncu tudi jedrsko orožje.
Obama mora doma prepričati dovolj demokratskih volivcev, ki bodo nato pritisnili na svoje kongresnike in senatorje, naj ga podprejo. Republikanska večina v kongresu bo namreč v prihodnjih dveh mesecih skoraj zanesljivo potrdila predlog zakona proti dogovoru z Iranom, nakar bo predsednik nanj vložil veto, tega pa lahko kongres preglasuje le z dvotretjinsko večino - torej tako z republikanskimi kot demokratskimi glasovi skupaj.
Obamovi argumenti danes so bili sicer podobni tistim, ki jih je podal že v svojem govoru v torek zjutraj, ko je bil dogovor objavljen. Zatrdil je, da ni naiven in da se zaveda, da Iran še naprej predstavlja grožnjo ameriškim vrednotam in varnosti. A dogovor zmanjšuje nevarnost, da Iran pride do jedrskega orožja, ne pa je povečuje, kot to trdijo izraelski premier Benjamin Netanjahu in republikanski kritiki.
Obama je skušal razložiti, da se bodo sankcije proti Iranu lahko znova hitro uvedle, če bo ta kršil dogovor, poleg tega pa ima na voljo tudi druge možnosti za zaustavitev iranske poti do jedrskega orožja.
"S tem dogovorom zapiramo Iranu vse poti do jedrskega orožja. Iranski jedrski program bo veliko let zelo omejen. Brez dogovora bi poti ostale odprte," je dejal Obama. Izraelu je sicer priznal, da ima legitimne varnostne skrbi zaradi Irana, vendar pa nihče - niti Izrael - ni ponudil boljše alternative dogovoru.
Obama na dolgi rok upa, da bo vrnitev Irana v mednarodno skupnost pomagala spremeniti družbo, podobno kot upa tudi glede Kube, s katero je nedavno normaliziral odnose. Že leta 2008 je napovedal, da se bo pogajal z državami, ki veljajo za največje nasprotnice ali sovražnice ZDA, med drugim zato, ker dolgoletna izolacija teh držav ne prinaša napredka.
