Usoda vrtca v največjem romskem naselju v občini Krško, v Kerinovem Grmu, je trenutno še nejasna. Konec avgusta se zaključuje evropsko financiranje, ki od aprila 2011 omogoča delovanje vrtca. Kako bo naprej, še ne vedo.
Prilagojeno Romom
Pobudnici projekta sta bili Jožica Repše in Maja Koretič, izvajajo pa ga pod okriljem Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana. V vrtec je vključenih 21 otrok, starih od 2 do 5 let, močno pa sodelujejo tudi z njihovimi družinami.
Aktivnosti z otroki potekajo dvojezično, v romskem in slovenskem jeziku, ter se vsakodnevno prepletajo z različnimi oblikami dela s starši. Program, dnevna rutina in način dela so prilagojeni potrebam romskih otrok in njihovih staršev. Otroke navajajo na red, skupaj osvajajo zdravstveno-higienske navade, jih učijo medsebojne komunikacije, izražanja čustev in občutkov ter skušajo spodbujati njihov vsestranski razvoj.
Obisk vrtca zelo niha, vsak najmanjši dogodek lahko vpliva, da otroka ne pripeljejo v vrtec.
Izkušnje kažejo, da otroci, ki vrtec redno obiskujejo od 3. leta dalje, pozneje v šoli laže funkcionirajo, razumejo in uporabljajo slovenski jezik, so bolj samozavestni in sproščeni, laže se povezujejo z vrstniki večinske populacije in imajo boljše možnosti napredovanja.
Nizka motivacija
A odziv staršev je še vedno nepredvidljiv. Obisk vrtca zelo niha, vsak najmanjši dogodek lahko vpliva, da otroka ne pripeljejo v vrtec. Otroci so tudi pogosteje bolni.
»Znanje, izobrazba in zaposlitev za večino Romov iz Kerinovega Grma ne predstavljajo pomembne vrednosti, kar se odraža tudi na odnosu njihovih otrok do šole in zaposlitve,« pravi Koretičeva. Otroke in starše motivirajo zagotovljena prehrana, pester program aktivnosti, prijetna doživetja, igrače, ki jih sicer nimajo, pa tudi delavnice in strokovne ekskurzije v bližnjo in daljno okolico ter obiski zunanjih izvajalcev.
Koretičeva pravi, da večina staršev zaposlenim vrtca zaupa in se tudi zaveda pozitivnega vpliva na njihovega otroka, a to še ne pomeni, da so se vsak dan pripravljeni angažirati in otroka ob določeni uri pripeljati v vrtec.
Maja Koretič: "Znanje, izobrazba in zaposlitev za večino Romov iz Kerinovega Grma ne predstavljajo pomembne vrednosti."
Kaj bo septembra
V vrtcu še vedno ne vedo, kako bo z delovanjem od 1. septembra. Nimajo ne uradnih informacij ne zagotovljenega financiranja, Koretičeva pa se boji, da si bodo zaposleni poiskali delo drugje, saj je njihova zaposlitev iz leta v leto pogojena z vključitvijo v različne projekte.
Iz projektnih sredstev zdaj zagotavljajo tako pokrivanje osnovnih materialnih stroškov in tehničnega kadra za poslovanje večnamenskega objekta, v katerem vrtec deluje, kot tudi stroške izvedbe programa, prehrane otrok in zaposlenih ter nekatere druge stroške za obogatitev programa, učno pomoč in obšolske aktivnosti v naselju.
Zato se sprašuje, ali bodo dozdajšnji akterji in izvajalci programov v romskem vrtcu vztrajali še naprej, imeli motivacijo, voljo, energijo in ali bodo starši, občina, država ter vsak od nas zmogli pogledati v prihodnost, prek svojega praga, doprinesti za dobro in napredek teh otrok ter jih podpreti na prvih korakih od doma v vrtec in šolo.
