Gre za 136 na novo identificiranih žrtev genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov v dneh po zavzetju bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov. Med 136 žrtvami je 18 mladoletnikov, od katerih jih je bilo osem starih samo 16 let.
Število žrtev, ki jih bodo pokopali, sicer še ni dokončno, saj se svojci še lahko odločijo, če bodo posmrtne ostanke pokopali v spominskem centru na osrednji slovesnosti. Čeprav je identificiranih trupel več, se namreč nekateri svojci za pokop ne odločijo zaradi nepopolnosti posmrtnih ostankov, nekateri pa jih ne želijo pokopati na osrednji slovesnosti.
Na tokratni slovesnosti bodo med drugim tri 16-letnike pokopali skupaj z njihovimi očeti, pokopali pa bodo tudi očeta in njegove tri sinove, stare od 16 do 19 let, je za tiskovno agencijo Federacije BiH Fena povedala tiskovna predstavnica Inštituta za pogrešane osebe BiH Lejla Čengić.
V spominskem centru v Potočarih so doslej pokopali 6241 žrtev, 230 pa so jih na željo njihovih svojcev pokopali individualno izven centra. Po sobotni spominski slovesnosti bo v spominskem centru pokopanih skupno 440 mladoletnikov, kar pomeni, da je bila vsaka 14. žrtev, pokopana v Potočarih, otrok, je povedala Čengićeva.
Žrtve genocida so našli na več kot 150 različnih krajih na območju Podrinja ob meji s Srbijo, od tega v 76 množičnih grobiščih, od katerih jih je samo sedem primarnih, ostala pa so sekundarna ali celo terciarna, saj so bosanski Srbi, da bi zakrili svoj zločin, iz primarnih grobišč posmrtne ostanke premeščali na različne kraje. Največ posmrtnih ostankov, več kot 80 odstotkov, so našli na območju Zvornika.
20 let po največjem pokolu po 2. svetovni vojni v Evropi še niso našli posmrtnih ostankov okoli 1200 žrtev genocida. Zaradi omenjenega premeščanja in drugih razlogov večine verjetno ne bodo našli, menijo v identifikacijskem centru.
Udeležbo na slovesnosti med drugim potrdili hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in predsednik Črne gore Filip Vujanović ter v imenu EU visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini, pa tudi bivši ameriški predsednik Bill Clinton, ki je leta 2003 odprl spominski center. Udeležila se je bo tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon.
Tako kot zadnjih deset let se bo tudi letos obeleževanje genocida začelo s pohodom miru, na katerem se bo rekordnih več kot 10.000 ljudi podalo na okoli sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t.i. maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave v roke bosanskih Srbov skušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.
Srbskega predsednika Tomislava Nikolića na slovesnosti ne bo, saj je kot pogoj za udeležbo postavil, da se bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović z njim pokloni srbskim žrtvam. Srbski premier Aleksandar Vučić je odločitev o morebitni udeležbi napovedal po današnjem zasedanju VS ZN, na katerem naj bi obravnavali resolucijo o Srebrenici.
Sama slovesnost je bila sicer ogrožena, potem ko je Švica na podlagi srbske tiralice za vojne zločine junija prijela poveljnika obrambe Srebrenice Naserja Orića. Švica ga je konec junija nato izročila BiH, kar je odprlo tudi možnost udeležbe srbskih predstavnikov na slovesnosti. Edini najvišji predstavnik Srbije, ki se je doslej udeležil spominske slovesnosti, je bivši predsednik Srbije Boris Tadić pred desetimi leti.
Čeprav sta pokol v Srebrenici dve mednarodni sodišči - Meddržavno sodišče in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije - opredelila kot genocid, ga v Srbiji in srbski entiteti v BiH Republiki srbski ne označujejo tako, temveč kot "veliki zločin".
Glede tega vprašanja ostajajo razdeljeni tudi v BiH. V večji entiteti, bošnjaško-hrvaški Federaciji BiH bo 11. julij dan žalovanja. V Republiki srbski, kjer ležita tako Srebrenica kot Potočari, pa bo navaden delovni dan. Republika srbska je v dneh pred obletnico tudi zavrnila, da bi parlament BiH izrazil stališče do britanskega predloga resolucije o Srebrenici, ki naj bi ga Varnostni svet ZN obravnaval danes. Po oceni Banja Luke gre za do Srbov sovražno besedilo, piše avstrijska tiskovna agencija APA.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je v dneh pred obletnico znova zanikal genocid v Srebrenici, je aprila letos prvič obiskal spominski center v Potočarih.
