Novice Svet24

Reuters

Grčija do izteka roka v torek opolnoči pričakovano ni poravnala okoli 1,6 milijarde evrov junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tem je postala prva država iz skupine razvitih gospodarstev z neporavnanimi obveznostmi do IMF, do novih sredstev sklada pa bo upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.

Grčija je sicer IMF zaprosila za podaljšanje roka za plačilo obveznosti. To prošnjo bo odbor izvršnih direktorjev obravnaval v najkrajšem možnem času.

Prav tako se je opolnoči iztekel že večkrat podaljšani evrski mehanizem pomoči tej prezadolženi južnoevropski državi, ki mora v naslednjih tednih vrniti več milijard evrov Evropski centralni banki (ECB) in imetnikom zakladnih menic. Dogovor o neki obliki dolžniškega ščita za državo je tako vse bolj nujen.

V medijih je danes odjeknila novica, da je Cipras posojilodajalcem čez noč poslal pismo, v katerem je napovedal, da bo pristal na skoraj vse njihove predloge z le nekaterimi manjšimi spremembami. Cipras je v pismu, poslanem Evropski komisiji, ECB in IMF, nadgradil torkove predloge.

Reuters

Ti so vsebovali prošnjo za novo dveletno pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v višini nekaj nad 29 milijard evrov, kratkoročno premostitveno podaljšanje obstoječega programa iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF in prestrukturiranje dolga do EFSF. Evroskupina je zavrnila druga dva predloga, prvo prošnjo pa bo obravnavala po normalnem postopku, kar pomeni vsaj nekaj tednov.

Cipras naj bi zdaj popustil skoraj vsem zahtevam posojilodajalcev, predlaga pa jim le nekatere manjše spremembe. Te se med drugim nanašajo na davek na dodano vrednost za grške otoke, upokojevanju in obrambnih izdatkov. Če so te spremembe res tako majhne, da bi lahko vodile v kompromis, bodo danes popoldne v telekonferenci odločali finančni ministri evrskega območja.

Kljub nadaljevanju pogajanj in očitni želji grških oblasti po dosegi kompromisa pa je Cipras danes v težko pričakovanemu nagovoru državljanom vztrajal pri izvedbi nedeljskega referenduma o besedilu varčevalnega in reformnega programa za Grčijo. Grke je znova pozval, naj odkljukajo "ne".

Grški premier vztraja, da zavrnitev predlogov posojilodajalcev ne pomeni izstopa iz območja z evrom. Grčija namreč želi ostati v Evropi, se pa bo po referendumu grška vlada z mednarodnimi posojilodajalci začela pogajati na novo, je dejal.

Posojilodajalci so od Grčije ob zadnjem ponujenem kompromisu zahtevali tudi, naj vlada državljane pozove h glasovanju "za". Tako je vprašanje, kako se Ciprasov nagovor sklada s pričakovanji Evrope.

V najnovejši javnomnenjski anketi za grški časnik Efimerida je sicer 46 odstotkov Grkov napovedalo, da bodo na referendumu v nedeljo glasovali proti pogojem posojilodajalcev. Za je bilo 37 odstotkov vprašanih. Svet Evrope pa je opozoril, da referendum, ki je bil razpisan zelo na hitro, ne odgovarja evropskim standardom.

Da območje z evrom lahko prenese učinke grške dolžniške krize, je zagotovil evropski komisar, pristojen za evro, Valdis Dombrovskis. Komisar sicer še vedno verjame, da je dogovor z Grčijo še vedno mogoč tudi pred iztekom novih rokov za vračilo dolgov.

Reuters

Dombrovskis je ob tem vztrajal, da bo nedeljski referendum pomemben politični signal. "Da" bi po njegovem pomenil sodelovanje z Evropo.

Z evropskim komisarjem se je strinjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poudarila, da "prihodnost Evrope ni na kocki". Kanclerka je znova zavrnila možnost pogajanj z Atenami o novem rešilnem programu pred referendumom.

Podobno je zatrdil tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je v Grčiji vladajočo Sirizo ob tem obtožil, da neprestano zavaja grške državljane.

Drugačnega mnenja pa je francoski predsednik Francois Hollande. Ta je poudaril, da dogovor potrebujemo nemudoma. "Naša odgovornost je, da Grčija ostane v območju evra," je vztrajal.

Z najnovejšim dogajanjem, povezanim z grško krizo, se je danes na dopisni seji seznanila tudi slovenska vlada. Premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta stopila pred novinarje in zagotovila, da se Slovenija nima česa bati. "Situacijo obvladujemo in ne bo prišlo do takšnih stvari, ki bi lahko bile kritične," je dejal Cerar.

Reuters

Tako Slovenija kot druge članice EU si prizadevajo Grčijo ohraniti v območju evra, je zagotovil Cerar. A tudi Grki "morajo spoznati, da morajo za izhod iz krize storiti nek napor, uveljaviti in izvesti strukturne reforme in druge spremembe", je poudaril.

Mramor je bil do Grčije kritičen, rekoč da je bil napor vlade usmerjen izključno v to, da bi "lahko naredili čim manj, da bi bil odpis vseh nabranih dolgov čim večji in da bi dobili čim več dodatnega denarja". Zaupanja v Grčijo po petih letih neizvršenih programov ni več, zato pogajalci zahtevajo od Grčije izvedbo predhodnih ukrepov, kar pa Atene zavračajo, je pojasnil.

O posledicah grške dolžniške krize je na nujni seji razpravljala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Člani komisije so po razpravi vladi med drugim naložili, da jih obvesti o pričakovanih učinkih krize na slovenske javne finance in ukrepih za zajezitev negativnih učinkov.

Vlada je sicer sporočila, da je Slovenija v najbolj črnem scenariju do Grčije posredno in neposredno izpostavljena do višine skoraj 1,6 milijarde evrov. Ta izpostavljenost velja v hipotetičnem skrajnem primeru, da bi Grčija bankrotirala v celotnem znesku svojih obveznosti in bi bila Slovenija pozvana k plačilu povečanih zneskov poroštev. Slednjo možnost dopuščajo podpisane pogodbe.

Galerija

Poglej vse fotografije (8)

Reuters