Tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice je v sporočilu za javnost potrdil, da v Washingtonu do roka, ki se je iztekel opolnoči po srednjeevropskem času niso prejeli plačila junijskih obveznosti Grčije v višini 1,2 milijarde posebnih pravic črpanja, posebne valute znotraj IMF, kar je enako približno 1,6 milijarde evrov.
Vodstvo sklada je odbor izvršnih direktorjev že obvestilo, da ima Grčija tako kot prva razvita država neporavnane obveznosti do IMF in bo do novih sredstev sklada upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.
Rice je potrdil tudi neuradno informacijo, da je Grčija IMF danes zaprosila za podaljšanje roka za plačilo obveznosti. To prošnjo, ki jo ustanovna listina sklada dovoljuje in je bila uporabljena dvakrat v letu 1982 v primeru Nikaragve in Gvajane, bo odbor izvršnih direktorjev obravnaval v najkrajšem možnem času.
Sam postopek v primeru neporavnanih obveznosti do IMF sicer ni drakonski, a Grčija se je znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev.
Grčijo v naslednjih tednih čaka kar nekaj velikih finančnih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic. In tu se pojavi večja težava. Opolnoči se je namreč iztekel tudi že dvakrat podaljšani evrski program pomoči, v okviru katerega je začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF Grčiji izdal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra. Neizplačanih je ostalo 1,8 milijarde evrov, neporabljenih pa 10,9 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank.
Aktivnosti za dogovor med Grčijo in evrskimi posojilodajalci so se v torek okrepile, Grčija pa je celo zaprosila za novo dveletno pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v višini nekaj nad 29 milijard evrov, a dogovora za zdaj še ni. Pogovori se bodo nadaljevali danes.
