Zvezno sodišče je maja odločilo, da mora biti elektronska pošta objavljena in Clintonova je dejala, da s tem nima težav. Težave je imel State Department, ki je sodišče zaprosil za več časa, da iz pošte umakne morebitne sporne oziroma tajne vsebine oziroma vsebine v interesu nacionalne varnosti. Sodišče je prošnji ugodilo in naročilo, da se mora elektronska pošta objavljati v svežnjih na vsakih 30 dni.
Na elektronsko pošto se se nemudoma čez noč zapodili aktivisti republikanske stranke, ki upajo, da bodo našli kaj, kar bo škodovalo njeni predsedniški kampanji. Skozi pošto gredo tudi novinarji iz enakih nagibov oziroma kot se temu reče interesa javnosti, pa tudi zato, da pazijo na republikance, da si ne bodo kaj izmišljali.
Vsebina elektronskih sporočil je na prvi pogled zbirka povsem normalne komunikacije o vsakdanjem delu državne sekretarke. Omenjena je celo Slovenija, čeprav mimogrede med iskanjem enega od turških politikov, ki je bil tiste čase na obisku v Sloveniji.
Republikanci močno upajo, da jim bo uspelo odkriti kaj spornega, čeprav 850 strani objavljene elektronske pošte v povezavi s terorističnim napadom na konzulat v Bengaziju leta 2012 doslej ni prineslo ničesar koristnega. Američanov Bengazi ne zanima več, kar pa republikancev ne ustavi.
Clintonova in njen mož, nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, imata precej težav z iskrenostjo glede svojih financ, ker je pač nerodno, da sta z govori od začetka lanskega leta zaslužila kar 25 milijonov dolarjev. Problem je tudi denar, ki priteka v Clintonovo fundacijo iz tujih virov, čeprav doslej še ni nikomur uspelo dokazati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zakoni.
Vodilni republikanski predsedniški kandidat Jeb Bush je v torek zaradi Clintonove objavil za 33 let nazaj davčnih napovedi, česar ni storil še noben kandidat v zgodovini ZDA. Tega ni storil zato, da dobi kakšno prednost pred ostalimi republikanskimi kandidati, saj za njihove volivce ni sporno, če je kdo bogat.
Mitt Romney je bil na primer leta 2012 zelo skrivnosten, ko pa je postalo znano, da plačuje davek po nižji stopnji kot njegova gospodinjska pomočnica, pa je celo osvojil strankarsko nominacijo. Na splošnih volitvah proti Baracku Obami je potem sicer pogorel. Bush ni Romney tudi zato, ker je plačeval davek, tako kot se za visoke dohodke spodobi, torej po povprečno 40-odstotni stopnji.
Bush je glede na objavljenih 1150 dokumentov o premoženju od leta 1981, ko je bil nepremičninski posrednik v Miamiju, danes vreden med 19 do 22 milijonov dolarjev. Kot guverner Floride je leta 2006 zaslužil 260.000 dolarjev, nato pa je v zasebnem sektorju začel kopičiti denar. Leta 2013 je bil njegov letni dohodek 7,4 milijona dolarjev.
Največ denarja je zaslužil z delom pri dveh svojih podjetjih. Pri svetovalnem podjetju Jeb Bush & Associates ter investicijskem podjetju Britton Hills. Od leta 2007 je z govori na leto povprečno zaslužil 1,1 milijona dolarjev in se že norčuje iz Clintonovih, saj njuna hčerka Chelsea za govor računa 65.000 dolarjev.
V primeru, da se bosta na splošnih volitvah res spopadla Clintonova in Bush, denar takrat ne bo igral nobene vloge oziroma demokratka ne bo mogla volivcev prepričevati tako kot Obama, da je ena od njih. Vendar pa Američani z izjemo Georga Busha mlajšega vsaj v 20. stoletju niso volili nekoga zato, ker bi bil eden od njih, ampak zato, ker je sposoben voditi državo.
