Odnosi med ZDA in Kubo so se začeli izboljševati po 18 mesecih tajnih pogajanj konec lanskega leta, ko sta si državi izmenjali zapornike. Kuba je kasneje še izpustila iz zapora vse domače politične zapornike.
Temeljni kamen pa je bil položen leta 2013 na pogrebu južnoafriškega voditelja Nelsona Mandele v Južni Afriki, ko je Obama pristopil h kubanskemu predsedniku Raulu Castru ter mu segel v roko. Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je povedal, da so bili Kubanci zelo presenečeni, da se je predsednik ZDA do njih obnašal tako spoštljivo.
Obama in Castro sta se potem srečala še letos aprila na vrhu Amerik v Panami, kjer sta se celo nekaj minut pogovarjala. Zadnji krog pogajanj o odprtju veleposlaništev je potekal maja v Washingtonu, ZDA pa so Kubo medtem tudi umaknile s seznama držav podpornic terorizma, kar je omogočilo skorajšnje odprtje veleposlaništev.
Državi imata od leta 1977 posebne interesne sekcije v prestolnicah in sicer pri Švicarjih. Ameriški pogoj za odprtje veleposlaništev je bil prosto gibanje diplomatov po Kubi, kubanski pa črtanje s terorističnega seznama.
Sankcije ZDA proti Kubi oziroma embargo pa ostaja v veljavi, ker ga lahko odpravi le kongres. Tam velik del republikancev, ki imajo oblast, še vedno živi v preteklosti in embarga še ne bo tako hitro konec.
