Novice Svet24

L. M., arhiv DL

Razstava je sestavljena iz sedmih portretov otrok in mladih, ki so na fotografijah prikazani v poklicih, o katerih so sanjali, pa jih niso dosegli. In to zato, ker niso mogli sami izbrati svoje prihodnosti. Njihove sanje pa so takšne kot sanje vseh drugih otrok.

Kršene so jim pravice

Kot so v Društvu Ključ, ki je edina nevladna in specializirana organizacija v Sloveniji za področje boja proti trgovini z ljudmi, povedali ob razstavi, želijo z njo širšo javnost opozoriti, da so romski otroci nemalokrat diskriminirani in so jim kršene pravice.

Ob razstavi v Novem mestu so pripravili še krajši posvet, na katerem so predstavili lansko raziskavo Inštituta za socialno varstvo o prisilnih romskih porokah v Sloveniji. Te se dogajajo predvsem znotraj dveh romskih skupnosti, in sicer v Ljubljani in Mariboru, na Dolenjskem tovrstnih primerov niso zaznali, se pa pojavljajo t. i. otroške poroke oziroma razmerje, kjer prvi spolni odnos že pomeni začetek skupnega življenja, dekleta se odselijo v fantovo družino, uradno pa niso poročeni.

L. M., arhiv DL

Cena deklet do 30 tisočakov

Podpredsednica Društva Ključ Polona Kovač je dejala, da gre pri prisilnih porokah predvsem za Rome, ki so prišli iz Albanije in s Kosova. »Po podatkih centrov za socialno delo je bilo leta 2013 11 primerov prisilnih porok, v zadnjih petih letih pa 20. Nevladne organizacije imamo višje številke, in sicer za leto 2013 21 prisilnih porok, v zadnjih petih letih pa 114. Seveda so to tiste, za katere izvemo. Ocenjujemo, da je prodanih in kupljenih romskih deklet v Sloveniji na leto okoli 300,« je povedala.

Po raziskavi se romska dekleta iz Slovenije za 15 do 30 tisoč evrov prodajajo v tujino – v Italijo, Nemčijo, Francijo in Avstrijo, k nam pa prihajajo iz Albanije, Makedonije in s Kosova, zanje ženini odštejejo okoli pet tisoč evrov.

Ponižujoč položaj prodanih deklet

Opozorila je tudi na zelo težak in ponižujoč položaj prodanih deklet v moževi družini: takoj mora prekiniti vse stike s prijateljicami iz domovine, s krvavim madežem na rjuhi na poroki dokazati nedolžnost, je zadnja na hierarhični lestvici, tako rekoč služabnica vsej moževi družini, prva vstane in gre zadnja spat, tepena za vsako »napako«, pa najsi bo še tako banalna, kot ta, da je za zajtrk pojedla dva kosa kruha, ne sme v šolo ipd., ko pa rodi, je njena usoda še bolj zapečatena. Skratka, gre za hudo zlorabo, je poudarila Kovačeva.

»Odločitev deklet, da pobegnejo, je zanje izredno težka, ker praviloma pomeni, da ostanejo povsem same. Žal v Sloveniji ni namestitev, ki bi mladoletnim žrtvam trgovine z ljudmi nudile varnost dalj časa in celostno oskrbo ter spodbudo za nadaljnje življenje,« je obžalovala.

Ko imajo otroci otroke

L. M., arhiv DL

Čeprav torej omenjena raziskava trgovine z romskimi dekleti na Dolenjskem ni zaznala, pa je znano dejstvo, da Rominje prvič postanejo mamice zelo mlade, stare 11 let in malo več, prav dosti starejši pa niso niti njihovi partnerji, torej mladi očetje. So res že sposobni in odgovorni za starševstvo in ali ne gre v dosti primerih za kazniva dejanja?

Nataša Žagar, nekoč Brajdič, je odkrito spregovorila o tem. Je Rominja, ki se je izšolala in je danes zaposlena na Uradu za narodnosti. »Oče mi je vedno rekel, da mi ne bo dobro, če ne bom naredila šole in se ne bom sama preživljala s svojim delom in bom odvisna od moža,« pravi Nataša in doda, da žal večina Romov ne razmišlja tako.

Otrok ne pošiljajo redno v šolo, proti koncu osnovne šole pa dekleta in fantje običajno že postanejo starši in njihova prihodnost je začrtana, vsaj za ženske: rojevanje, skrb za otroke, dom … »To se res zgodi zelo zgodaj, za lani poznam štiri primere, ko so se Rominje poročile z 11 leti in potem seveda tudi kmalu rodile, v večini primerov pa prvič postanejo mamice pri 15 letih, kar je tudi mnogo prezgodaj,« pravi.

Ni kaznivih dejanj?

Ko govorimo o mladoletnih mamicah, ne moremo mimo suma kaznivega dejanja spolne nedotakljivosti oz. spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, kar se preganja že po uradni dolžnosti. Primerov, ko Rominje rodijo stare 11, 12, 13 ali 14 let, ni tako malo, koliko pa jih za svoja dejanja kazensko odgovarja? Redki oz. skoraj nihče.

Kot pravi Polde Jevšek s Centra za socialno delo Novo mesto, primere mladoletnih mamic sporočijo policiji. To je potrdila tudi Alenka Drenik s Policijske uprave Novo mesto in povedala, da tožilstvo tudi z dodatnimi preveritvami ugotavlja, ali gre za znake kaznivega dejanja.

»Policisti in kriminalisti v okviru preiskave ugotavljajo, ali je prišlo do spolnega občevanja ali kakšnega drugega spolnega dejanja z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 15 let. Dejanje v takem primeru pa ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti,« pravijo na policiji.

V večini primerov, če gre za mladoletni osebi, torej ugotavljajo sorazmerje v letih oz. primerljivo starost, in če tu ni dvoma, posledic ni, ne za mlada starša ne za njune starše.

Jevšek je še povedal, da, takoj ko na CSD izvedo, da je mlada Rominja ušla k fantu – včasih jih o tem obvestijo celo njihovi zaskrbljeni starši –, odidejo na teren in se skušajo z obema pogovoriti. A v glavnem ne morejo storiti ničesar, saj, kljub temu da so mladoletni, ne gre za prisilo. »Dekleta povedo, da fanta ljubijo in da so se odločila, da bodo z njim. Starši potem po navadi ne komplicirajo. Zgodnjo poroko jemljejo kot normalno,« pravi.

Več otrok, več denarja

Rominje, ki rodijo stare 15 let in več, dobijo delno opravilno sposobnost za otroka, če so stare manj, pa po navadi skrbništvo za otroka dobi babica. »Te res ogromno naredijo za svoje vnuke in pomagajo hčeram,« na terenu vidi Jevšek in doda, da imata pogosto dojenčka dve pri hiši: mama pri 40 letih in hči pri 15. Taka je pač realnost.

Ali so tako mladi starši, stari od enajst in petnajst let naprej, sploh lahko odgovorni starši? Nataša Žagar pravi, da v večini primerov ne, »saj so še sami otroci. In bodimo odkriti – za tem, da imajo Romi veliko otrok, se skriva ekonomski vidik. To je njihov način preživetja. Več otrok, več denarja.«

In kakšni so ti prejemki? Največ družin z, na primer, štirimi otroki prejema okrog tisoč evrov socialne pomoči in otroških dodatkov skupaj. Desetčlanska družina pa dobi za otroške dodatke in denarno socialno pomoč skupaj blizu dva tisoč evrov mesečno. Ob tem ima brezplačno osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje za vse člane družine, otroci imajo v vrtcu oz. šoli subvencionirano malico in kosilo, skratka, glede na vse to so podpore velike, ugotavlja Jevšek in poudarja, da so enake za vse državljane Republike Slovenije. Romi, a ne samo oni, to lepo izkoristijo.