Notranji ministri EU so se danes načelno strinjali, da je treba pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju poiskati skupne, evropske rešitve, ter da je potrebna solidarnost z najbolj obremenjenima članicama, Italijo in Grčijo.
A podrobnejši pogled pokaže velike razlike. Nekatere članice, med njimi Nemčija in Francija, pod določenimi pogoji podpirajo obvezne kvote. Druge, med njimi Slovenija, poudarjajo, da mora biti solidarnost prostovoljna.
"Solidarnost ne more biti prostovoljna," pa je poudaril evropski komisar za migracije in notranje zadeve Dimitris Avramopulos. Dosedanje izkušnje po njegovih besedah kažejo, da prostovoljni pristop preprosto ne deluje.
"Čas je za pogled onkraj nacionalnih interesov, saj je na kocki jedro naše enotnosti in sodelovanja," je še opozoril komisar. "Veseli me, da se članice načeloma strinjajo, a besede niso dovolj. Čas je za dejanja," je pozval.
Opozoril je tudi, da je nova evropska strategija o migracijah, ki jo je predlagala komisija, pazljivo uravnotežen sveženj, ne pristop a la carte. Prav tako je poudaril, da je komisija v minulih petih mesecih storila več kot EU v minulih 20 letih.
Poleg narave sheme za razporeditev beguncev so problematična tudi merila za opredelitev kvot. Pričakuje se tudi še živahna razprava o številu beguncev, potrebnih mednarodne zaščite, ki naj bi jih sprejela posamezna članica.
A Avramopulos je kljub temu zelo optimističen, da bo unija dosegla dogovor o razporeditvi beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, do konca julija. Današnji dan je opisal kot uspešen, kot "prvi korak v pravo smer".
Latvijsko predsedstvo bo sedaj pripravilo poročilo o razpravi, ki bo podlaga za sklepe voditeljev članic unije prihodnji teden. Ti naj bi razčistili nekatera odprta vprašanja in podali politične smernice, ki naj bi olajšale nadaljnje usklajevanje.
Naslednja postaja je nato neformalno zasedanje notranjih ministrov julija v Luksemburgu.
