Novice Svet24

Nedeljske parlamentarne volitve so pomenile preizkus za vladajočo stranko AKP, ki si je želela osvojiti dvotretjinsko večino, kar bi ji omogočilo spremembo ustave in okrepitev političnega položaja predsednika republike Erdogana. Ta na volitvah ni kandidiral, saj je bil po skoraj 12 letih na mestu premierja lani izvoljen za predsednika. Kljub temu je bil glavni akter v predvolilni kampanji, a mu tudi velika medijska izpostavljenost ni pomagala. Njegova stranka AKP je izgubila večino v parlamentu, preostale tri stranke, ki so prestopile 10-odstotni volilni prag, pa so takoj dale vedeti, da koalicije z vladajočo stranko ne bodo sklepale.

Arhiv

600 milijonov evrov je stala palača na obrobju Ankare. 1150 sob ima Erdoganova nova rezidenca. 

Od nogometaša do »ljubljenca« ljudstva

Recep Tayyip Erdogan je bil v mladih letih obetaven nogometaš, a mu konservativni oče ni pustil, da bi podpisal profesionalno pogodbo z velikanom turškega nogometa Fenerbahčejem. Kot študent je postal politično aktiven, bil je oster nasprotnik komunistov in vodja podmladka ene izmed islamističnih strank. Svojo politično kariero je gradil postopoma, leta 1994 se mu je uspelo zavihteti na županski stolček Istanbula in zaradi pragmatičnega in učinkovitega razvoja več kot 15-milijonskega mesta je postajal vse bolj popularen.

Leta 1999 je Erdogan nekaj mesecev celo preživel v zaporu, saj so mu očitali, da je spodbujal versko in rasno sovraštvo. Pred tem je ustavno sodišče prepovedalo Stranko blaginje, ki ji je pripadal. A kljub temu je pred volitvami leta 2002 ustanovil stranko AKP in gladko zmagal. Turčija je pod njegovim vodstvom dosegla neverjetno visoko gospodarsko rast, liberaliziral je ekonomski sistem in državo naredil privlačno tujim investitorjem.

Želja po absolutni oblasti

S tem, ko se je večala njegova moč, se je krepil tudi njegov avtokratski način vodenja države. Kritike na račun vlade so postajale vse manj zaželene, protestniki so bili nasilno razgnani. Državljanom je poskušal preprečiti dostop do priljubljenih družbenih omrežij, kot je Twitter, a je poskus klavrno propadel. Na njegov račun so se v zadnjih letih začele pojavljati vse hujše obtožbe o podkupovanju, a ob podpori medijev mu je uspelo vse govorice in obtožbe pomesti pod preprogo.

Turški predsednik, ki je pričakoval, da bo po nedeljskih parlamentarnih volitvah še okrepil svoj položaj, je padel na trda tla.

Preprog pa ima Erdogan danes več kot dovolj. Še ko je vodil vlado, je dal sezidati novo vladno palačo, ki je bila dokončana kmalu po predsedniških volitvah, na katerih je prepričljivo zmagal. Takoj zatem je naznanil, da jo bo uporabljal kot novo predsedniško rezidenco. Za palačo Ak Saray, ki stoji na obrobju Ankare, je porabil skoraj 600 milijonov evrov in ima skupno kar 1150 sob. Za primerjavo: je kar 30-krat večja od ameriške Bele hiše in celo večja od znamenite Versajskepalače na obrobju Pariza.