Novice Svet24

Kot je povedal britanski veleposlanik v Sarajevu Edward Ferguson, besedilo resolucije še nastaja, naj bi pa predvsem počastila spomin na žrtve genocida v Srebrenici in na vse, ki so trpeli na vseh straneh v vojni, ter ohrabrila korake k spravi in boljši prihodnosti za BiH.

To je priložnost za mednarodno skupnost, da se nauči lekcijo iz ene najmračnejših trenutkov v zgodovini Združenih narodov in ponovi odločenost, da se bori proti genocidu, zločinom proti človečnosti in vojnim zločinom, je še dejal veleposlanik.

Arhiv Svet24

Do genocida v tedanjem zaščitenem območju pod varstvom ZN je leta 1995 prišlo, ko se je slabo oboroženi nizozemski bataljon modrih čelad umaknil pred vojsko bosanskih Srbov ter ji prepustil tamkajšnje Bošnjake na milost in nemilost. Bosanski Srbi so Srebrenico zasedli 11. julija 1995 in nato v nekaj dneh pobili več kot 8000 Bošnjakov, tudi otroke, ženske in starce. Večinoma so sicer ubijali moške, ki bi lahko bili sposobni nositi orožje.

Meddržavno sodišče v Haagu je leta 2007 pokol v Srebrenici označilo za genocid. Enako je razsodilo tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je zaradi tega dejanja na dolgoletne zaporne kazni obsodilo več visokih vojaških poveljnikov bosanskih Srbov.

Oblasti Republike srbske, srbske entitete v Bosni in Hercegovini, nočejo priznati, da je šlo v Srebrenici za genocid. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je aprila letos prvič obiskal spominski park Potočari nedaleč od Srebrenice, kjer so pokopane žrtve, a je dejal le, da je šlo za velik zločin, ne pa za genocid.

Wikipedia

V Banjaluki so se kritično odzvali tudi na omenjeno napoved resolucije VS ZN. Kot je danes ocenila predsednica vlade Republike srbske Željka Cvijanović, bo ta resolucija v funkciji destabilizacije in nadaljnjih delitev narodov v BiH.

Ocenila je še, da gre za svojevrsten napad na Republiko srbsko in da bi morali vsi, ki so predlagatelji takih resolucij, razmišljati, kakšne posledice bodo imele v državi, na katero se nanašajo.

Dodik je sicer v ponedeljek v Beogradu izjavil, da je bil pokol v Srebrenici za genocid razglašen iz političnih razlogov, kar da je zanj nesprejemljivo. Iz teh razlogov se tudi ne bo udeležil letošnje spominske slovesnosti 11. julija v Potočarih, je še napovedal.

Udeležbo na tej slovesnosti so sicer že potrdili predsedniki Hrvaške, Črne gore in Slovenije ter jordanska kraljica Nur. Prišla bo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. Spominu na žrtve Srebrenice se bo dva dni prej v okviru obiska v Sarajevu poklonila tudi nemška kanclerka Angela Dorothea Merkel.

Reuters