Z manj kot milijardo kun (131 milijonov evrov) terjatev sledijo zavarovalnice, leasing družbe, kartične družbe ter hranilnice in posojilnice. Dolgovi do finančnih inštitucij tako predstavljajo nekaj manj kot dve tretjini vseh dolgov, zaradi katerih so blokirani računi državljanov.
Fina še navaja, da so bili državljani državi dolžni več kot tri milijarde kun (395 milijonov evrov).
Med drugim izpostavljajo, da so se dolgovi državljanov od začetka leta do konca marca zvišali za več kot tri odstotke, čeprav se je medtem število blokiranih računov državljanov znižalo za približno pol odstotka.
Konec marca je bilo več kot 137.000 državljanov ali 42,7 odstotka vseh z blokiranimi računi dolžno do 10.000 kun (1310 evrov), kar skupaj predstavlja nekaj več kot pol milijarde kun (66 milijonov evrov) ali manj kot dva odstotka celotnega zneska.
Več kot milijon kun dolga (131.000 evrov) je imelo nekaj manj kot 3500 oseb ali nekaj več kot en odstotek vseh blokiranih. Njihovi dolgovi pa predstavljajo 16,5 milijarde kun (2,17 milijarde evrov) ali več kot polovice celotnega dolga blokiranih.
Nekaj manj kot 250.000 državljanov je v blokadi več kot leto dni, višina njihovih dolgov pa je skoraj 30 milijard kun. Povprečni hrvaški dolžnik je lani bil 43-letni moški s povprečno 4340 kunami (570 evrov) neplačanih finančnih obveznostih.
Fina je opozorila še na trend zvišanja števila državljanov z blokiranimi računi. Konec marca 2012 jih je bilo na primer nekaj več kot 212.000. Takrat so dolgovi znašali 13 milijard kun. Leto pozneje jih je bilo že 255.564, njihov dolg pa je narasel za več kot pet milijard kun. Konec marca lani je bilo že nekaj manj kot 315.000 državljanov z blokiranimi računi ali 23 odstotkov več kot leto pred tem. Marca lani je njihov dolg skupaj dosegel 25,6 milijarde kun ali za 37 odstotkov več kot marca 2013.
Na Hrvaškem so lani utemeljili združenje Blokirani, ki poskuša kot civilnodružbena organizacija zaščititi pravice državljanov, ki so zapadli v dolgove. V združenju poudarjajo, da gre v 70 odstotkih primerov za ljudi, ki so izgubili službe, na ta način pa tudi možnost, da bi dolgove vrnili.
Večina dolgov so obresti, ki so se nakopičile, ker državljani ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, še navajajo Blokirani na svoji spletni strani. Eden njihovih temeljnih ciljev je razveljaviti zakon o izvršbah, za katerega trdijo, da je v nasprotju z ustavo.
Ukrepi hrvaške vlade, s katerimi so nameravali omiliti finančne težave približno 60.000 materialno najbolj ogroženih državljanov, ki nimajo niti premoženja niti prihrankov, niso prinesli pričakovanih sadov. Stroge pogoje je od začetka izvajanja ukrepov februarja letos zadovoljilo približno 7000 dolžnikov.
