Potem ko je zavod objavil, da so začeli pogovore s prebivalci občine Dvor o skladiščenju in odlaganju jedrskih odpadkov na območju Trgovske gore ob meji z BiH, so v sosednji državi opozorili, da bodo na vsak način ustavili izgradnjo objekta za skladiščenje in odlaganje nevarnih snovi.
Hrvaška načrtuje, da bi radioaktivne odpadke hranila v podzemnem vojaškem skladišču Čerkezovec, ki je kakšne štiri kilometre oddaljeno od Dvora in približno 3,5 kilometra od prvega večjega naselja v BiH, Novega Grada.
"Prvo uradno informacijo bomo poslali v BiH, ko bomo imeli strateško oceno vpliva objekta za zbiranje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva na okolje. Pričakujemo, da se bo to zgodilo do konca leta," je za STA povedal direktor zavoda Saša Medaković.
Kot je dodal, so pred izdelavo kakršnih koli študij v postopek za izbiro lokacije najprej vključili hrvaško javnost in prebivalce občine Dvor. "Brez soglasja lokalne skupnosti in kolegov iz BiH lokacije ne bomo mogli dokončno določiti, a gre za dolgoletni postopek," je dejal. Spomnil je, da je Trgovska gora zarisana v prostorskem načrtu iz leta 1999, v ožji izbor pa so prišle še tri lokacije na Hrvaškem.
Evropska unija je Hrvaški naročila, naj do 1. avgusta sprejme nacionalni program odlaganja radioaktivnih snovi, a to ne pomeni, da mora biti že določena tudi lokacija odlagališča, je pojasnil Medaković.
Izpostavil je, da so v hrvaški strategiji odlaganja jedrskih odpadkov zapisali, da Hrvaški zadostuje ena lokacija, ki bo najprej začasno skladišče nevarnih snovi, potem pa trajno odlagališče za jedrske odpadke.
Kot je pojasnil, začasno skladišče nujno potrebujejo, ker je bilo dosedanje v prostorih zagrebškega Inštituta Ruđer Bošković zaprto leta 2013, nevarne snovi, kot so radioaktivni odpadki iz bolnišnic, pa od tedaj skladiščijo tam, kjer tudi nastajajo. Nevarne snovi, ki so med industrijskimi surovinami, pa vračajo proizvajalcem, kar pomeni visoke stroške.
Začasno skladišče naj bi zgradili v dveh letih. Načrtujejo, da bo potem do leta 2023 mogoče varno prevzeti tudi polovico sodov z jedrskimi odpadki iz elektrarne v Krškem. "Nato pa imamo vsaj 20 let časa, da začasno skladišče uredimo tudi kot trajno odlagališče jedrskih odpadkov," je dejal.
Leta 2043 je predvidena razgradnja jedrske elektrarne v Krškem, njeni solastnici Slovenija in Hrvaška pa morata poskrbeti za odlagališče. "Težko je načrtovati zmogljivosti odlagališča, ker sedanje ocene kažejo, da bo dekomisijskih odpadkov od 6000 do 20.000 kubičnih metrov," je še povedal.
Na vprašanje, ali je mogoče, da Slovenija in Hrvaška najdeta skupno rešitev za odlagališče, je Medaković odgovoril, da Slovenija nikoli ni uradno ponudila, da bi za hrvaško polovico jedrskih odpadkov poskrbeli v njenem odlagališču Vrbina. So pa namigi, da bo lahko prišlo do takšnega predloga s slovenske strani.
Kot pravi Medaković, je več ovir, da bi Vrbina postala skupno odlagališče. Jedrski odpadki iz elektrarne v Krškem namreč niso edini, ki jih ima Hrvaška. Zato bi Slovenija morala spremeniti zakonodajo in dovoliti uvoz jedrskih snovi.
Obstaja tudi ekološki razlog, kajti slovensko odlagališče je načrtovano nad vodonosnikom in zato zelo vprašljivo. Študije so pokazale, da je vodonosnik neposredno povezan z Zagrebom in bi v primeru uhajanja radioaktivnih snovi v nekaj urah prišlo do onesnaženja vode prebivalcev hrvaške prestolnice.
"Kot strokovnjak ne dvomim, da je mogoče dokazati, da bodo izpusti pod dovoljenimi, a problematičen je že celoten koncept, da bi nekaj lahko uhajalo v vašo pitno vodo," je dejal Medaković, ki izpostavlja zelo dobro sodelovanje s slovenskimi kolegi.
Omenil je tudi ekonomske razloge, ki kažejo, da bi bili lahko stroški celotnega projekta Vrbina lahko desetkrat večji kot pri podobnih objektih v svetu. Dosegli naj bi tudi pol milijarde evrov, saj je k vrednosti investicije v objekt treba prišteti tudi nadomestila lokalni skupnosti in stroške obratovanja. Za Hrvaško je 250 milijonov evrov, ki bi jih vložila v Vrbino, občutno več denarja, kot bi stala izgradnja odlagališča na Hrvaškem, pa še vlaganja bi bila na Hrvaškem, je ocenil.
"Ne Hrvaška ne Slovenija nista nikoli povedali, da ne bosta poskusili poiskati skupne rešitve, kot je zapisano v pogodbi o jedrski elektrarni Krško, a so interesi nekoliko drugačni in rešitve zaenkrat niso skupne. Gre za dolgoročne procese in zadeve se lahko spremenijo," je še dejal.
Tudi lokacija v vojaškem objektu v Čerkezovcu potrebuje še vrsto študij, kot so geološka, tehnična, glede objektov in podobne. Medaković je pohvalil lokalno upravo v Dvoru, ker so kljub zaskrbljenosti in nasprotovanju skladišču na Trgovski gori pripravljeni na pogovore, po katerih bodo sprejeli končno odločitev. Če bodo predlog zavrnili, pa bo treba iskati novo lokacijo.
