"Nemčijo bom obiskal čim prej," je Pavlopulus dejal v intervjuju za nemški Spiegel. Predlagal je, da bi se spor okoli grških odškodninskih zahtev, ki jih Nemčija ostro zavrača, rešil na mednarodni ravni, na primer na Meddržavnem sodišču v Haagu. "Tako civilizirane države rešujejo svoje spore," je povedal grški predsednik, sicer profesor ustavnega prava in nekdanji grški notranji minister. Nova grška levičarska vlada pod vodstvom Sirize je od začetka leta okrepila svoje pritiske na Berlin v zvezi z vprašanjem vojne odškodnine.
Medtem ko se retorika med zadolženo Grčijo in najmočnejšo članico evroobmočja zaradi dolžniške krize zaostruje, so Atene začele obujati spomine na nacistično okupacijo svoje države med drugo svetovno vojno.
Grška vlada je nedavno ocenila, da ji Nemčija dolguje še več kot 278 milijard evrov. A Berlin po drugi strani vztraja, da se je vprašanje odškodnine rešilo že leta 1990, ko sta nekdanji razdeljeni Nemčiji z zavezniki iz druge svetovne vojne podpisali pogodbo, s katero so uradno končali vojno. Prav tako naj bi s to pogodbo preprečili morebitne prihodnje zahteve po vojni odškodnini.
A Pavlopulus trdi, da so grške zahteve pravno utemeljene in da imajo Atene pravico, da jih na vse možne pravne načine uveljavljajo. Obenem je predsednik zavrnil grožnje, da bi zasegli nemško premoženje v Grčiji, da bi poplačali vojno odškodnino, ki so se pred kratkim pojavile v Grčiji.
