»Nočem biti oseben, a bilo je veliko upanja, celo Nobelova nagrada za mir [ob začetku Obamovega predsedovanja], a takoj za tem je sledilo veliko vojn, vojn ki so bile absolutno nelogične in niso sovpadale z interesi po stabilnosti v regijah,« je v današnjem pogovoru za Sputnik dejal Lavrov.
Ob tem je poudaril, da bi v primeru izvolitve Hillary Clinton na ameriških predsedniških volitvah leta 2016, Rusija bila pripravljena z njo sodelovati.
»Če bo Hillary Clinton izvoljena za predsednico Združenih držav, jo bomo sprejeli kot voditeljico države,« je zatrdil Lavrov in zanikal navedbe, da naj bi se Rusija lažje pogajala z ameriškimi Republikanci kot pa z Demokrati.
Glede razmer v Ukrajini je Lavrov v pogovoru zastopal močno pozicijo, da mora Ukrajina ostati ozemeljsko celovita in da je nedopustno, da bi se jo raztrgalo.
»Hočemo mir v Ukrajini. Da bi se to zgodilo mora Ukrajina ostati cela in ne smemo dopustiti, da bi se jo raztrgalo na koščke.« Lavrov je v intervjuju opozoril, da je ta vrsta razpoloženja že prisotna ponekod po Evropi in spomnil, da so evropske države po drugi svetovni vojni dele svojih ozemelj dale Ukrajini in kjer še vedno živijo manjšine.
Dotaknil pa se je tudi grožnje džihadistične skupine Islamska država. To je označil za ruskega glavnega sovražnika.
