Novice Svet24

Luka Tetičkovič

Grški volivci zmerne politike centra so zaradi varčevanja potisnjeni v globoko revščino in strukturno brezposelnost; statistike pričajo, da se je grški bruto domači proizvod v preteklih letih skrčil za pošastnih 25 odstotkov, brezposelnost med mladimi pa dosega vrtoglavih 60 odstotkov. Gospodarstvo zaradi upada proizvodnje tako ne odpira delovnih mest, kar je za seboj potegnilo tudi upad pobranih davkov. Zaradi krčenja prihodkovne strani državnega proračuna je država prisiljena v reze socialnih transferjev. Državljani, ki so se nekoč lahko ujeli v varnostne mreže socialne države, zdaj pristajajo na trdih tleh revščine.

Humanitarno krizo razkrije že sprehod po ulicah turističnega predela grške prestolnice. Brezdomci in potepuški psi polnijo proste kotičke v središču Aten in se pred pogledi turistov in neizprosnega sonca skrivajo v senci iglavcev ter skal pod antično Akropolo. Projekt obnove Partenona, ki se vzpenja nad zibelko demokracije, je zamrznjen že leta. Obiskovalci, ki želijo občutiti duh antike, se tako spotikajo med ruševinami, pogled na hram boginje Atene pa kazi rjaveč žerjav, ki bo moral kmalu sam v remont.

Luka Tetičkovič

Val beguncev in vzpon nacizma

Vodne pipe v tradicionalnih grških lokalih polnijo begunci z Bližnjega vzhoda. Iračani, Sirci, Kurdi, Palestinci, pripadniki tako sunitske kot šiitske ločine islama delajo drug ob drugem, vsi ujetniki delavskega sloja. Ponižani in razžaljeni so v zasledovanju sreče zapustili prizorišče ene humanitarne krize, le zato, da so med potjo na Zahod obtičali na grškem peronu in postali žrtve neke druge. Evropska unija zanje nima posluha, probleme beguncev prepušča zadolženi Grčiji, ki ne zmore pomagati niti lastnim državljanom. Z žrtvami vojne se tako ukvarjajo le nasilne tolpe nacistov, ki verjamejo v biološko superiornost grškega ljudstva in za vse težave države krivijo posameznike s temnejšo poltjo od svoje.

Luka Tetičkovič

O razpadu civilne družbe je še preuranjeno govoriti, saj splošna kriza kljub brutalnim varčevalnim ukrepom še ni načela močnih korenin starodavne grške kulture. Povprečen Grk vselej sam pristopi do turista, izgubljenega na ozkih ulicah Aten, pri tem pa slednjemu na svojo lastnino ni treba paziti nič bolj kot v primerljivi evropski metropoli.

Luka Tetičkovič

Levi ekstremizem

Ne glede na to se ekstremizem, kot posledica paranja družbene tkanine, pojavlja tudi na levi strani političnega spektra. Med našim obiskom Aten so pripadniki anarhističnega gibanja zasedli upravno stavbo univerze iz solidarnosti z v samicah zaprtimi gladovno stavkajočimi anarhisti. Prejšnja vlada je namreč sprejela zakon, po katerem so na podlagi terorističnih zakonov obsojeni zaprti v samicah. O pravnomočnosti teh obsodb ni dvoma, vendar vladajoča stranka Siriza obljublja, da bo danes preklicala ta zakon in obsojene prestavila v bolj odprt zaporniški režim. Anarhisti ne verjamejo obljubam in nadaljujejo z radikalnimi akcijami, med drugim so pretekli teden požgali sedež podmladka in zasedli štab ter radijsko postajo stranke Siriza.

Pripadniki slednje jih neuradno obtožujejo, da anarhisti vse od začetka grške krize delujejo shizofreno in gojijo negativno politiko kljubovanja. Slednje je očitno pri zasedbi sedeža univerze v Atenah, saj je niso zasedli z boljšim razlogom kot s tem, da, na podlagi zakonodaje o avtonomiji univerze, varnostne sile nimajo vstopa v njene prostore. Z nami v tipično anarhistični maniri niso želeli govoriti, niti nam niso pustili vstopiti v zasedene prostore, pri tem pa so obsojene terorizma imenovali za politične zapornike in niso pojasnjevali, kakšno krivdo jim je pripisalo sodišče. Pozneje smo izvedeli, da so pripadnike t. i. Zarote ognjenih celic na podlagi dokazov spoznali za krive ropanja bank, umorov in požiganja.