Predor Karavanke je ena najpomembnejših prometnih žil, ki povezuje Slovenijo z Avstrijo in preostalo Evropo. Stalne zapore pa večkrat jezijo voznike. Kot kaže, bo zdaj druga cev res umeščena v prostor, a se pri njeni izgradnji zatika.
STA
Predstavniki Darsa in Asfinaga so pretekli teden podpisali sporazum, ki ureja skupno financiranje in izvajanje celotnega razvoja predora Karavanke. Gradnja druge cevi naj bi se končno začela oktobra prihodnje leto in bo trajala do avgusta leta 2020. Po dograditvi nove cevi pa naj bi sledila še obnova stare. Celotna investicija naj bi bila tako zaključena predvidoma decembra 2021, ko bo promet stekel enosmerno po obeh ceveh. Celotna vrednost investicije na slovenski strani znaša okrog 150 milijonov evrov, od tega naj bi Dars zagotovil 29 milijonov iz lastnih sredstev, 120 milijonov pa iz naslova zadolževanja.
sta
Trenutno pa je v javni razgrnitvi državni prostorski načrt za dograditev avtocestnega predora Karavanke. Pripombe nanj sprejemajo še do jutri, prejšnji teden pa je na Jesenicah potekala javna obravnava, ki so se je udeležili tudi predstavniki Občine Jesenice. Na slednji imajo namreč kar precej pripomb. Kot je za Svet24 povedal jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, jih do zdaj država ni upoštevala.
»Mi zahtevamo, da se pred izgradnjo druge predorske cevi obnovi most na Hrušici, čez katerega vodi cesta na deponijo komunalnih odpadkov, ker je dotrajan in promet s tovornimi vozili čez njega ni dovoljen. Zahtevamo, da se pred začetkom del v predoru izvede tudi krožišče na cesti Jesenice–Kranjska Gora, saj bo obremenjenost cest zaradi gradnje izredno povečana. Poleg tega pričakujemo, da se na stroške državnega proračuna v celoti obnovi državno in občinsko cestno omrežje, po katerem bo potekal transport materiala do stalnih ali začasnih deponij, z Občino Jesenice pa se sklene ustrezen sporazum o odškodnini. Predlagamo tudi, da se lokacija deponije odkopanega materiala uredi na levem bregu Save kot nasip, ki bi zmanjšal poplavno ogroženost območja na Plavškem travniku,« zahteve občine povzema Mencinger.
sta
Po besedah Mencingerja so na občini pripravljeni tudi ukrepati, če njihovih predlogov ne bodo upoštevali. Kot nam je povedal, so sicer absolutno za izgradnjo druge predorske cevi, a njihove zahteve so, po njegovih besedah, popolnoma upravičene »Iz časov, ko se je gradil karavanški predor, imamo zelo slabe izkušnje. Infrastruktura je ostala v zelo slabem stanju in ne želimo si, da se to ponovi,« opozarja Mencinger. Sicer pa na občini ne nasprotujejo izgradnji drugega predora, ampak jo podpirajo, seveda pod pogojem, da bodo tudi občino vključili v projekt kot neposredno zainteresirano lokalno skupnost, da bo tako lahko zaščitila interese svojih občanov.
sta
