Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, se je rodil v Braunau am Inn pri Linzu. Novembra 1923 je s pučem na Bavarskem poskušal zrušiti Weimarsko republiko. S prvim delom knjige Moj boj (napisano v zaporu, objavljeno 1925.) je oblikoval antisemitično in rasno ideologijo nacionalsocializma. 30. januarja 1933 je predsednik države, Paul von Hindenburg, Hitlerja imenoval za kanclerja Nemčije.
V nekaj mesecih je njegov režim s terorjem, izrednimi odloki, prepovedmi organizacij in strank uničil pluralistično demokracijo, zvezni značaj države in pravni sistem takratne Nemčije. Politične nasprotnike so zapirali v koncentracijska taborišča, jih mučili in morili. Hitler je tudi med tako imenovanim Röhmovim pučem dal pomoriti nasprotnike v lastnih vrstah. Hindenburgovo smrt 2. avgusta 1934 je izkoristil za to, da združi položaj kanclerja države s položajem njenega predsednika. S svojimi ukazi za ponovno oborožitev vojnih sil in z zasedbo Porenja je Hitler 1936. prelomil Versajski mirovni sporazum. 1938. je prevzel neposredno vodenje oboroženih sil in izsilil priključek Avstrije. Münchenski sporazum (30. september 1938), ki mu je dovolil pripojiti sudetske dežele k nemškemu rajhu, je prelomil že 15. marca 1939, ko je razbil preostanek Čehoslovaške. Z ukazom za napad na Poljsko je septembra 1939 sprožil začetek druge svetovne vojne v Evropi.
Med drugo svetovno vojno so nacisti in njihovi sostorilci zakrivili številne množične zločine in genocid. Poleti leta 1939 je Hitler izdal ukaz, da se pripravi »evtanazija odraslih«. V Akciji T4 (september 1939–avgust 1941) so umorili več kot 70.000 duševno bolnih ter duševno in telesno invalidnih, vsaj še drugih 190.000 ljudi pa so sistematično umorili z drugimi metodami nacistične evtanazije. V holokavstu je bilo umorjenih približno 5,6 do 6,3 milijona Judov, v Porajmosu pa do 500.000 Sintov in Romov. Njegova zločinska politika je kriva za vojno z milijoni mrtvih, po nekaterih podatkih naj bi med drugo svetovno vojno umrlo kar 60 milijonov ljudi. 30. aprila 1945 se je poročil s svojo dolgoletno ljubico Evo Braun, nato pa skupaj z njo naredil samomor.
Dogodki na današnji dan
1434 – Ulrik II. Celjski se je poročil s Katarino Branković
1848 – društvo Slovenija objavi program Zedinjene Slovenije
1919 – prvi kongres KPJ v Beogradu
1920 – začetek šestih olimpijskih iger
1944 – na Hitlerjev rojstni dan na Plečnikovem stadionu v Ljubljani prisežejo domobranske enote
1972 – Apollo 16 pristane na Luni
1978 – Sovjetska zveza nad Karelijo sestreli korejsko potniško letalo, v nesreči umreta dva potnika, 107 jih preživi
1999 – v pokolu na srednji šoli v Kolumbiji umre 15 ljudi, 21 je ranjenih
Rojstva na današnji dan
570 – Mohamed, arabski prerok, utemeljitelj islama (tega dne rojen po legendi) († 632)
1805 – Franz Xaver Winterhalter, nemški slikar († 1873)
1808 – Napoleon III., francoski cesar († 1873)
1851 – Eduardo Acevedo Díaz, urugvajski pisatelj († 1921)
1871 – Slavoljub Eduard Penkala, hrvaški izumitelj poljsko-nizozemskega rodu († 1922)
1879 – Paul Poiret, francoski modni oblikovalec († 1944)
1905 – Albrecht Otto Johannes Unsöld, nemški astronom († 1995)
1923 – Tito Puente, portoriški glasbenik († 2000)
1937 – George Takei, ameriški filmski igralec
1951 – Luther Vandross, ameriški pevec († 2005)
1969 – Felix Baumgartner, avstrijski padalec
1972 – Carmen Electra, ameriška igralka, pevka in fotomodel
1983 – Sebastian Ingrosso, švedski DJ in producent
Smrti na današnji dan
1314 – papež Klemen V.
1472 – Leone Battista Alberti, italijanski renesančni humanist, arhitekt, kriptograf in filozof
1770 – Marie-Anne de Cupis de Camargo, francoska balerina
1786 – John Goodricke, nizozemsko-angleški ljubiteljski astronom, astrofil
1856 – Robert Livingston Stevens, ameriški inženir
1872 – Ljudevit Gaj, hrvaški politik, jezikoslovec
1889 – Matej Cigale, slovenski jezikoslovec
1912 – Abraham »Bram« Stoker, irski pisatelj
1918 – Karl Ferdinand Braun, nemški fizik, nobelovec 1909
1947 – Kristjan X., danski kralj
1993 – Mario Moreno Reyes - Cantinflas, mehiški komik
