Vse protestnike iniciativa poziva, da na protestni shod pridejo s transparenti in simboličnimi lončki zemlje.
Po podatkih iniciative cena za 14 kilometrov ceste od Velenja do Šentruperta, ki bi potekala po najboljših kmetijskih zemljiščih v Občini Braslovče, znaša 480 milijonov evrov, kar bi po njihovi oceni predstavljalo gradnjo najdražjega odseka hitre ceste v zgodovini države.
Navajajo tudi, da bo cesta zaradi previsoke cene nerentabilna in nezanimiva za javno-zasebno partnerstvo, s tem pa tudi realno neizvedljiva v srednjeročnem obdobju.
"Veliko je namakanih njivskih zemljišč in hmeljišč. Sredstva, ki jih je država prispevala za vzpostavitev namakalnega sistema in zajetja Žovnek, so s tem nesmiselno porabljena. S tem uničujemo kmetijstvo in posebej hmeljarstvo kot gospodarsko panogo, ki se ji ponovno vrača pomen," pravi predstavnik iniciative Franc Kralj.
V braslovški iniciativi tudi opozarjajo, da je priključevanje hitre ceste na avtocesto pri Šentrupertu najbolj odmaknjena varianta, ki bo po nepotrebnem podaljševala pot med Celjem in Velenjem, namesto da bi jo skrajševala.
Zato se sprašujejo, kdo se bo med Celjem in Velenjem raje vozil po plačljivi in daljši povezavi, namesto po krajši in brezplačni regionalni cesti preko Arje vasi. Prav tako se sprašujejo, zakaj je umaknjena varianta od Podloga do Velenja, ki je po njihovem mnenju bistveno cenejša, krajša, prometno učinkovitejša in za kmetijstvo ugodnejša.
Vlada je prejšnji mesec sprejela sklep o nadaljevanju priprave državnega prostorskega načrta za odsek tretje razvojne osi po različici Velenje-Šentrupert. Okoljsko ministrstvo bo tako izvedlo javno razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila.
Skupaj z infrastrukturnim ministrstvom bo preučilo in se opredelilo do pripomb, podanih v javni razgrnitvi. Sledila bo izdelava predloga državnega prostorskega načrta in dopolnitve okoljskega poročila, pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora ter odločbe o sprejemljivosti vplivov načrta.
Postopek umeščanja prostorske ureditve v prostor pa se bo zaključil s sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu na eni izmed vladnih sej.
