"Ne jemljemo resno tistih, ki so sprejeli to resolucijo, tako da so pohabili zgodovino in pravo," je danes v izjavi sporočilo turško zunanje ministrstvo. "V ozadju sta verski in kulturni fanatizem ter brezbrižnost do drugih, ki so obravnavani kot drugačni," so zapisali.
Kot so dodali, je zakonodajno telo Evropske unije znano po tem, da želi ovirati napredek v odnosih med Turčijo in EU.
Resolucija je bila v četrtek sprejeta v luči 100. obletnice začetka množičnih pobojev do 1,5 milijona Armencev, ki bo 24. aprila. Poslanci Turčijo v njej pozivajo, naj se končno sooči s svojo preteklostjo in prizna genocid nad Armenci ter tako omogoči spravo med narodoma. Med drugim zahtevajo, da zagotovi dostop do arhivov o tragičnih dogodkih pred stoletjem.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Prvo resolucijo na temo pokola Armencev v letih 1915-1917 je Evropski parlament sprejel že junija 1987 in v njej navedel, da je šlo za genocid.
Armenija si prizadeva, da bi Turčija, pravna naslednica Otomanskega cesarstva, priznala poboj kot genocid. A Turčija odločno zanika, da bi bili Armenci pred sto leti tarča genocida. Kot vztraja, je šlo za žrtve državljanske vojne, ubitih pa naj bi bilo nekaj sto tisoč in ne milijon in pol ljudi, med njimi tudi Turki.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je na resolucijo odzval že pred njenim sprejetjem z besedami, da bo Turčija - kandidatka za članstvo v EU - ignorirala odločitve parlamenta.
Kritike glede izjav v povezavi s poboji Armencev je bil že v nedeljo deležen tudi papež Frančišek, ki je vodil mašo po armenskih običajih in ob tem pokol označil kot prvi genocid 20. stoletja.
