V največji sindikalni centrali osnutku NRP, ki ga je vlada sicer nekoliko popravila, očitajo, da ne upošteva zavez iz socialnega sporazuma in namesto ljudi v ospredje znova postavlja javne finance. Cilj dokumenta je slabšanje ekonomskega in socialnega položaja ljudi, trdijo.
Njihova osrednja kritika velja načrtovani zamenjavi kratkoročnih varčevalnih ukrepov z dolgoročnejšimi sistemskimi ali drugimi finančno primerljivimi ukrepi.
"To je odkrita napoved zavestnega, naklepnega povečevanja revščine," je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Varčevalni ukrepi najbolj bremenijo ljudi, ki se že zdaj komaj prebijajo iz dneva v dan, graditi razvoj na najrevnejših pa je napaka, je pristavil.
Glede na to, da revščina kljub gospodarski rasti narašča, se je zavzel za novo odmero osnovnega minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun socialne denarne pomoči in je trenutno nižji, kot je bil leta 2010.
Dokument bi moral sicer po njegovih besedah prevevati cilj ustvariti pogoje za nova delovna mesta, za premagovanje "grozljive številke brezposelnih". Tako hitro, kot si vlada postavi ciljne številke pri konsolidaciji javnih financ, bi si jih morala tudi pri brezposelnosti, denimo, da se bomo v dveh letih približali številki 90.000 brezposelnih, je ocenil.
Goran Lukič iz ZSSS je spregovoril o "stihijski razprodaji" državnega premoženja, pri čemer je ponovil zahtevo po zaustavitvi prodaje podjetij s seznama iz leta 2013, dokler ne bo sprejeta strategija upravljanja državnih naložb. Sam ne more razumeti, da se lahko brez nje prodajajo tudi tako dobro stoječa podjetja, kot so Cinkarna Celje, Žito in Adria Airways Tehnika.
