Kot pojasnjuje časnik, so reševalne akcije brezplačne, ker ne hrvaška gorska reševalna služba (HGSS) niti hrvaška vojska (HV), ki izvaja helikopterski prevoz, niso pooblaščeni za izdajo računov za opravljanje storitev.
Po novih načrtih bodo zaplet rešili tako, da bo račune izdajal hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bo storitve zaračunaval na podlagi zdravstvenega zavarovanja tujih turistov za tujino. Gre za več kot 80 milijonov kun (10,5 milijona evrov) letno, so ocenili gorski reševalci.
Načelnik HGSS Vinko Prizmić je tudi dejal, da morajo predvsem jasno določiti storitve, ki jih bodo ponudili zavarovalnicam, te pa svojim uporabnikom.
Med drugim razmišljajo, da zavarovanje ne bi krilo stroškov posredovanja zaradi velike malomarnosti zavarovancev in da bi v teh primerih sami plačali pomoč.
Gorski reševalci ocenjujejo, da bi takšen način zaračunavanja njihovih storitev prispeval tudi k dodatni pozornosti turistov in da bi se znižalo tudi število reševalnih akcij. Obenem bi izboljšali kakovost reševalnih storitev in konkurenčnost hrvaškega turizma, so prepričani.
Reševanje hrvaški državljanov pa predstavlja del javne službe in ga zaračunavajo preko državnega proračuna, je še dejal Prizmić za splitski časnik.
Hrvaška je letos za medicinske polete in reševalne akcije namenila iz obrambnega proračuna 16,5 milijona kun (2,17 milijona evrov). Ura leta vojaškega helikopterja stane 50.000 kun (okoli 6500 evrov).
V okviru projekta, ki ga pripravlja Komisija za oblikovanje večnamenske letalske službe za zaščito in reševanje, nameravajo najeti civilne helikopterje, ki imajo nekajkrat cenejšo uro leta kot vojaška letala.
Po pilotnem projektu, ki naj bi ga začeli izvajati poleti, se bodo odločili, ali bodo kupili dodatne helikopterje, ali pa se bodo vrnili k vojaškim helikopterjem, ki bi jih uporabljali v civilne namene.
Oblikovanje letalske reševalne službe je bilo tudi dogovorjeno med pogajanji o članstvu Hrvaške v Evropski uniji.
