Sojenje, ki poteka v mestu Akhisar kakih 50 kilometrov od Some, se bo verjetno zavleklo.
Tragedija 13. maja lani je postavila pod vprašaj varnostne standarde v industrijskih objektih v Turčiji, ki že sicer niso imeli ravno dobrega slovesa.
Škodila je tudi vladi tedanjega turškega premierja, sedaj predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana. Erdogan je skušal zmanjšati pomen nesreče, med drugim z izjavo, da "so nesreče v naravi tega posla", zaradi česar je bil tarča kritik.
Za še večje ogorčenje je poskrbel eden od Erdoganovih svetovalcev, ki so ga kamere ujele, ko je brcnil enega od protestnikov v Somi.
Do tragedije je sicer prišlo, ko je v premogovniku izbruhnil ogenj, nakar je odjeknila močna eksplozija. Večina rudarjev je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki se je po eksploziji razširil po jaških.
Od okoli 800 rudarjev, ki so bili ujeti pod zemljo, so ostali živi le tisti, ki so bili daleč od kraja eksplozije, ostali so bili mrtvi že po nekaj minutah. Končna bilanca je bila 301 mrtev in 162 ranjenih.
Preiskava po katastrofi je pokazala na vrsto pomanjkljivosti v premogovniku, med drugim na premalo detektorjev za ogljikov monoksid in plinskih mask, slabo prezračevanje, neupoštevanje varnostnih predpisov ter "delovne pogoje, vredne suženjstva".
Zasebno podjetje, ki upravlja s premogovnikom, je medtem vztrajalo, da za nesrečo ni bila kriva malomarnost in da so spoštovali vse varnostne standarde.
Turčijo so po tragediji več dni pretresali jezni protesti, ki se utegnejo ponoviti tudi sedaj ob začetku sojenja, zaradi česar so v Akhisarju močno okrepili policijsko prisotnost.
Na zatožni klopi je sicer osem nekdanjih direktorjev družbe Soma Komur, med njimi izvršni direktor Can Gurkan, ki jim tožilstvo očita umor in zanje zahteva po 25 let zapora za vsako od 301 smrtne žrtve. Nižji menedžerji družbe so večinoma obtoženi uboja iz malomarnosti in jim prav tako grozijo visoke zaporne kazni.
