Ciuha po besedah Skočirjeve, tudi avtorice retrospektive Ciuhovih del v Jakopičevi galeriji, ki so jo odprli konec leta 2013, zagotovo velja za enega najizvirnejših in najplodnejših slovenskih umetnikov. Za slovensko umetnost je veliko naredil tudi v mednarodnem prostoru. Njegova kariera je trajala sedem desetletij, ves čas se je posvečal samo ustvarjanju.
Ko so skupaj pripravljali njegovo retrospektivo, ki je bila eno njegovih večjih veselj v zadnjih letih, je Ciuha navdihoval celotno ekipo, ki je bila mnogo mlajša, a je od njega črpala ogromno življenjske energije in navdiha. Kot je še dejala Skočirjeva, je bilo ob retrospektivi zanimivo in navdihujoče videti, kako so Ciuho sprejele mlajše generacije. Razstava je bila izjemno dobro obiskana in je pritegnila novo generacijo, ki umetnika prej ni poznala, a jo je še zmeraj zmogel prepričati in ji nekaj dati s širokim pogledom na svet.
Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950, študij pa je nadaljeval na specialki za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku Pengovu in ga končal leta 1952.
Velik del njegovega življenja so zaznamovala študijska in osebna potovanja. Že v času študija je odšel v Ohrid v Makedonijo, kjer je odkril svet monumentalnih fresk in bogatega bizantinskega izročila. Leta 1956 je sedem mesecev žival v Parizu. Leta 1959 je študijsko potoval v mesto Rangun v Mnajmaru, kjer je raziskoval vzhodnjaško in budistično filozofijo in duhovnost. Prepotoval še Tajsko, Kambodžo, Indonezijo, Bangladeš in Indijo.
O svojih potovanjih je v intervjuju za STA ob retrospektivi v Jakopičevi galeriji dejal: "Človek je radovedno bitje. Najprej ga zanima svet, v katerem živi, ki ga odkriva. V tem odkrivanju pride do tega, da prične odkrivati svet v sebi in na koncu sebe v sebi. Ta pot iskanja je dolga, vendar sem tako svojo svobodo živel na najlepši mogoč način."
Njegovo umetniško ustvarjanje je bilo zavezano številnim umetniškim tehnikam, letnim časom in predvsem okolju, v katerem je ustvarjal. Akvareli so nastajali predvsem v poletnih mesecih na otoku Šipan, grafika v Ljubljani in Benetkah, slike povsod, v vseh letnih časih. Posvečal se je tudi ustvarjanju mozaikov in tapiserij.
Bi je tudi pesnik in pisatelj. Napisal je tri potopisne knjige. Svoje delo je predstavil na skoraj 300 samostojnih in več kot 500 skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova dela so v najpomembnejših svetovnih umetnostnih ustanovah. Prejel je več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada leta 1967 in Jakopičevo nagrado leta 1981.
Lani je prejel tudi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo na Slovenskem bienalu ilustracije. Kot je tedaj o njem zapisala Skočirjeva, je bilo za Ciuho nadvse pomembno prepletanje besedne in likovne umetnosti, za uresničitev tega prepleta pa je našel veliko načinov.
Ciuho bodo pokopali v četrtek na ljubljanskih Žalah.
