Grški predsednik vlade Aleksis Cipras je že od usodnega januarskega dne, ko je prevzel vodenje grške vlade, vpet v pogajanja z EU in IMF glede grškega programa pomoči. Ciprasu zadnjih nekaj dni pošteno teče voda v grlo, saj se lahko zgodi, da bo Grčija v kratkem ostala brez denarja. Večina Grkov pa za njihov težki socialni in družbeni položaj krivi predvsem Nemčijo in njeno ostro varčevalno politiko. Tako ne preseneča, da želi nova grška vlada na vsak način odpreti stare račune z Nemčijo. Namestnik grškega finančnega ministra je v torek prvič navedel znesek, ki ga kot vojno škodo terjajo od Nemčije: 279 milijard evrov. S tem zneskom bi po nekaterih izračunih Grčija lahko odplačala skoraj dve tretjini svojega dolga.
Čeprav je uradni Berlin poudaril, da je poglavje vojnih odškodnin zanje politično končano, grška stran pri svojih zahtevah ostaja neomajna. Politična igra mačje z mišjo se bo tako po mnenju poznavalcev nadaljevala, vse dokler ne bodo dosegli kompromisa med Atenami in Berlinom. Slovenski predsednik vlade Miro Cerar pa vprašanja o plačilu vojne škode s strani Nemčije ne želi načeti. Kot je pred tedni v državnem zboru dejal naš premier, vprašanje odškodnin še vedno ni urejeno, a si ne želi, da bi »poenostavljeni recepti, ki jih zaznavamo v drugih delih Evrope«, kvarili odnose med Slovenijo in Nemčijo. A dobri odnosi niso neomajna poslušnost, ki jo do Berlina v zadnjih mesecih izkazuje naša država. Vlada namreč še vedno neomajno vztraja pri krčenju proračunskih odhodkov, čeprav se je ta recept izkazal za pravo polomijo.
Cipras pri Putinu
Obisk Ciprasa v Moskvi je pri številnih evropskih politikih vzbudil strah pred morebitno novo koalicijo na relaciji Moskva–Atene, še posebej ker je grški premier že večkrat ostro obsodil evropske sankcije proti Rusiji. Po njegovem prepričanju sankcije ne vodijo nikamor, saj le poslabšujejo že tako napete odnose med EU in Rusijo. Grški finančni minister Janis Varufakis je sicer v ponedeljkovem pogovoru za časnik Naftemboriki poudaril, da je treba grško krizo rešiti v okviru evropske družine in EU, odnosi z državami zunaj EU pa da so povsem druga stvar. A kritikov s tem ni pomiril. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je od Ciprasa zahteval, naj s postavljanjem enotnosti EU glede Rusije pod vprašaj ne vznemirja evropskih partnerjev. Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je za Svet24 dejal, da je Cipras potegnil zanimivo potezo, ki bo zanimiva tudi za našo vlado. »Spomnite se, da se je Erjavec ponujal za posrednika med EU in Rusijo. Ustvarja se blok prijateljev Rusije, ki Nemčije ne moti, ampak jo spravlja v zadrego. EU se utegne razdeliti v več skupin,« je ob tem poudaril.
Cipras se je včeraj že srečal z ruskim predsednikom Putinom. Slednji je grškemu kolegu ponudil oživitev blagovne menjave med državama, ki se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala za 40 odstotkov, vzrok za to pa so sankcije EU proti Rusiji zaradi ukrajinske krize. Rusija je kot odgovor na sankcije uvedla prepoved uvoza prehrambnih izdelkov, kar je bilo posebno boleče prav za Grčijo. Putin je zdaj nakazal, da bi lahko Moskva ponovno dovolila uvoz grških kmetijskih pridelkov, kot so breskve, jagode, ribe in mlečni izdelki. Sicer pa se bodo sogovorniki v Moskvi pogovarjali še o cenah plina, možnosti podaljšanja projekta plinovoda Turški tok med Rusijo in Turčijo v Grčijo in o ruskih naložbah v Grčiji.
Prestrašiti Berlin
Mnogi analitiki pa so glede morebitnega zavezništva skeptični. Strokovnjak za rusko-grške odnose Teoharis Grigoriadis je namreč prepričan, da Grčija uporablja Rusijo zato, da bi razjezila in prestrašila Berlin.
