Obama je v pogovoru za ameriški časnik New York Times zatrdil, da morata Iran in tudi celotna regija vedeti, da če "se kdorkoli loti Izraela", se bodo ZDA odzvale in ga branile.
Izraelski in domači kritiki Obami očitajo, da preveč popušča Iranu in tako ogroža varnost Izraela. A Obama je to zanikal in poudaril, da bi večja ranljivost Izraela, ki bi bila posledica njegovih dejanj, predstavljala "bistven neuspeh" njegovega predsednikovanja.
Predsednik je še zagotovil, da priznava skrbi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je skupaj z republikanskimi nasprotniki Obame v ameriškem kongresu najglasnejši nasprotnik jedrskega dogovora z Iranom.
Netanjahu namreč vztraja, da je dogovor slab in ogroža obstoj Izraela. Kot svari, Iranu ne bo preprečil izdelave jedrske bombe, ampak mu bo to pot tlakoval, poleg tega pa odpira pot za jedrsko oboroževalno tekmo in novo vojno na Bližnjem vzhodu.
V okvirnem dogovoru se je Iran zavezal, da bo za dve tretjini zmanjšal kapacitete za bogatenje urana in da bo naslednjih deset let dovolil stroge mednarodne inšpekcije jedrskih objektov. Bolj ali manj ves obogaten uran bo ali predelal ali poslal v tujino. Tudi po izteku prvega desetletja bodo Iran omejitve še vedno zavezovale in bo pod nadzornim režimom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) 25 let.
Zahod bo v zameno odpravil gospodarske, finančne in druge sankcije proti Iranu, ki hromijo iransko gospodarstvo.
