V sporočilu o stanju človekovih pravic na Hrvaškem so izrazili zaskrbljenost spričo dejstva, da imajo pripadniki narodnih manjšin pogosto ovire pri uporabi svojega jezika in pisave, posebej ko gre za srbsko manjšino in uporabo cirilice. Omenjajo segregacijo romskih otrok v šolah in pomanjkanje pouka v romskem jeziku.
Zaskrbljeni so tudi zaradi represivnih ukrepov do pripadnikov narodnih manjšin, predvsem do Srbov in Romov. Kot so zapisali, policisti pogosto ustavljajo Rome in jih legitimirajo, ne da bi obstajal sum kršitve zakonov.
Menijo tudi, da mora država okrepiti prizadevanja za preiskave in obtožnice v primeru domnevnih storilcev tovrstnih represivnih ukrepov, ter priporočili, da je treba organizirati posebne delavnice, na katerih bi policistom predavali o nujnem spoštovanju človekovih pravic in strpnosti do različnosti.
Srbi in Romi imajo omejene pravice pri zagotavljanju stanovanjskih prostorov, zdravstvenem varstvu, zaposlitvi in sodelovanju pri javnih delih, še pišejo.
Kritizirali so pravosodje zaradi počasnih postopkov proti storilcem vojnih zločinov ter izpostavili, da je nesorazmerno več sojenj pripadnikom srbske manjšine, kar so ocenili kot diskriminacijo. Po mnenju ZN je skrb zbujajoče tudi dejstvo, da žrtve vojnih zločinov stežka pridejo do pravične odškodnine zaradi trpljenja članov svojih družin.
Med drugim so izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkljivih preiskav v primeru groženj in napadov na novinarje.
"Posebej smo zaskrbljeni zaradi poročil o nasilju nad osebami LGBT ter pomanjkanju preiskav in obtožnic. Hrvaška mora okrepiti napore v boju proti stereotipom in predsodkom do oseb LGBT," so še zapisali v Svetu ZN za človekove pravice, v katerem so zbrani neodvisni strokovnjaki.