Svet

Nemčija: naj Grčija krvavi

Luka Tetičkovič
23. 3. 2015, 16.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Cipras in Merklova na štiri oči iščeta pot iz slepe ulice, v kateri so se znašla grško-nemška pogajanja glede pomoči Grčiji. Nemčija vztraja pri puščanju krvi, grška socialistična vlada pri svojem programu.

Medtem ko se voditelja Grčije in Nemčije Aleksis Cipras in Angela Merkel vsaj v javnosti še trudita pomiriti strasti, antipatijo toliko slabše skrivata njuna finančna ministra Janis Varufakis in Wolfgang Schäuble, ki se že na spoznavnem srečanju nista strinjala niti, da se ne strinjata. Pozneje pa se je svetovni splet poigral še s starejšim videom, na katerem Varufakis kritizira nemško varčevalno politiko, središču evropskega gospodarstva pa nato domnevno pokaže še sredinec. Varufakis, ki je na spletu sicer precej priljubljen, trdi, da je vse skupaj le kosmata šala, ki je pognala v temnih kotičkih vsemrežja, in da Nemčiji nikoli ni namenil tako nespodobne geste.

Arhiv Svet24

Tretji memorandum

Pomoč Grčiji na podlagi drugega memoranduma

EIFS – Evropski instrument za finančno stabilnost

MDS – Mednarodni denarni sklad

Berlin zdaj stopnjuje pritisk na Atene, saj se želi dogovoriti o pogojih tako imenovanega tretjega memoranduma, programa finančne pomoči Grčiji. Pogajanja, ki bodo sledila, bodo pokazala, ali bo paket pogojen s strukturnimi reformami, ki jih grški socialisti krivijo za nastanek humanitarne krize, ali pa se bo dalo z Berlinom dogovoriti o pogojih vračanja dolga na podoben način, kot so Nemčiji zavezniki (med njimi tudi Grčija) po drugi svetovni vojni popustili pri vračanju nepreglednega bremena vojnih reparacij.

Varufakis je na svojem blogu pojasnil, zakaj je nasprotoval obema memoranduma, tako prvemu iz leta 2010 kot drugemu leta 2012. »Posojila niso bila reševanje Grčije, temveč ciničen prenos izgub, knjiženih pri zasebnih bankah, na šibka ramena najšibkejših državljanov Grčije,« je zapisal. »Koliko evropskih davkoplačevalcev, ki so plačali ta račun, se zaveda,« retoriko zaostruje Varufakis, »da je več kot 90 odstotkov od teh 240 milijard evrov posojila Grčiji šlo finančnim institucijam, in ne grški državi ali njenim državljanom?«

»Prej ko bodo znane reforme in hitreje ko bodo posredovane informacije, prej bo sproščen denar,« se je konec tedna pridušal francoski predsednik Francois Hollande, medtem ko je Merklova razočarana, ker po mesecu dni še vedno ni dobila celovitega seznama reform.

Decentralizirana evropeizacija

»Več kot 90 odstotkov od teh 240 milijard evrov posojila Grčiji je šlo finančnim institucijam.« - Janis Varoufakis

Varoufakisove progresivne poglede na svojem blogu hvali tudi ekonomist Jože P. Damijan. »Gre za predlog, kako rešiti EU brez njene politične federalizacije, vendar s federalizacijo na štirih področjih: bančni sektor, investicije, javni dolg in humanitarna kriza,« piše Damijan. »Ta program bi lahko po vzoru Marshallovega načrta imenovali načrt Merklove, ki bi se s tem – namesto kot grobarka EU – lahko v zgodovino zapisala kot njena velika rešiteljica. In vse, kar bi morala v ta namen narediti, je samo to, da bi z enim stavkom to predlagala. Največja zgodovinska dejanja so lahko tako zelo enostavna.«