V okviru konference o boju proti džihadizmu, ki je danes potekala na Dunaju, so se udeleženci desetih srednje- in južnoevropskih držav ter EU dogovorili za tesnejše sodelovanje.
Arhiv Svet24
Postala naj bi deželna glavarka Spodnje Avstrije.
Današnje konference so se udeležili predstavniki Italije, Slovenije, Hrvaške, Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne gore, Srbije in gostiteljice - Avstrije. Iz Slovenije sta se je udeležila državna sekretarja z notranjega in zunanjega ministrstva, Boštjan Šefic in Bogdan Benko.
Kot so sporočili iz notranjega ministrstva, je bilo srečanje razdeljeno v tri sklope. Prvi del so namenili izmenjavi izkušenj in ustvarjanju čim boljših pogojev za sobivanje različnih etničnih in verskih skupin z večinskim narodom ter pripravi ustreznih komunikacijskih strategij za prenos evropskih vrednot izven meja EU.
Avstrijska zunanja ministrica Johanna Mikl-Leitner: Potrebujemo celovito strategijo, ki bo presegala meje običajnega prava.
Pri drugem sklopu so govorili o preprečevanju terorizma, radikalizacije in novačenja, pri tretjem pa je bila razprava namenjena reakcijam na pojave terorizma in soočanju s fenomenom tujih borcev. Spregovorili so tudi o konkretnih ukrepih na področju preprečevanja tihotapljenja lahkega orožja in policijskega sodelovanja.
Državni sekretar Šefic je ob tem predstavil stališče Slovenije in podprl celovit pristop k reševanju tovrstne problematike. Poudaril je tudi, da je potrebno še bolje izkoristiti kapacitete, ki jih ima na tem področju Europol.
"Skupna ugotovitev je, da veliko orodij, ki so potrebna za učinkovit boj proti terorizmu in obvladovanje pojava tujih borcev, že obstaja in da je treba predvsem izkoristiti tiste kapacitete, ki jih imamo," je pojasnil.
Tudi sam je izpostavil dejstvo, da na eni strani že imamo pogoje za učinkovito delo in da moramo predvsem stalno skrbeti za medsebojno zaupanje in krepiti medsebojno sodelovanje - tako z državami regije kot znotraj Evropske unije.
Reuters
Poleg preventive, preprečevanja radikalizacije, okrepljenega operativnega sodelovanja in preprečevanja financiranja je Šefic danes izpostavil tudi pomen ustreznega nadzora meja in preprečevanja nezakonite trgovine z orožjem. Tudi zadnji napadi so pokazali, da orožje iz regije Zahodnega Balkana še vedno potuje po Evropi in da prihaja do predelave orožja, ki je že bilo onesposobljeno.
"Pri nadzoru meja bi lahko razmišljali o sodelovanju oziroma izmenjavi informacij in izkušenj med državami EU in Zahodnega Balkana pri pripravi indikatorjev tveganja, na katerih temeljijo ukrepi na meji," je dejal.
Pri vprašanju nezakonite trgovine z orožjem je opozoril zlasti na problem ponovne uporabe že deaktiviranega orožja in predelave plinskega in signalnega orožja v orožje kategorije A.
Na koncu je še dodal, da je na tem področju izjemnega pomena izmenjava izkušenj, mnenj in pogledov, zato bo ta tema z drugega zornega kota tudi predmet razprave ministrov za notranje zadeve in pravosodnih ministrov Brdo procesa, ki bo 17. aprila letos potekala v Črni gori v sodelovanju s Svetom za regionalno sodelovanje (RCC) in Procesom sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP).
"Mi mislimo da je ta platforma lahko dobra osnova za nadaljnji razvoj tega sodelovanja in postavljanja okvirov. Zato smo v organizacijo tega srečanja letos vključili tudi Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi in RCC - da vse tiste, ki se ukvarjajo s to problematiko, pripeljemo na eno mesto, da ne drobimo teh iniciativ, da vse znanje, izkušnje, kapacitete skoncentriramo."
Arhiv Svet24
Benko je medtem v svojem nastopu na konferenci opozoril, da prizadevanja za okrepljeno varnost ne smejo biti naše edino vodilo v boju zoper terorizem in da ne smejo iti na račun temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
"Mednarodna skupnost mora v svojem odzivanju nasloviti tudi okoliščine, ki lahko vodijo v radikalizacijo, nasilni ekstremizem in terorizem. V svojih aktivnostih Slovenija je in bo še naprej zelo osredotočena na področje držav Zahodnega Balkana - ne le ko gre za prenos naših izkušenj in dobrih praks v boju zoper terorizem in z njim povezane pojave, temveč tudi pri oblikovanju alternativ za mlade v regiji," je nadaljeval.
Na konferenci je bila sprejeta ministrska deklaracija, s katero se udeleženci med drugim zavezujejo, da bodo sledili integrativnemu in komplementarnemu pristopu pri soočanju z izzivi terorizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije v odnosu do regije Zahodnega Balkana, kot izhaja iz pobude, ki jo je v okviru EU že lani predstavila Slovenija.
Udeleženci današnjega srečanja so se tudi zavezali, da bodo skupno sodelovanje in enotne napore podpirali v okviru obstoječih oblik regionalnega sodelovanja, kot sta Brdo proces in Salzburški forum, so še sporočili z MZZ.
Reuters
Arhiv Svet24
