"Nikoli nismo razmišljali o odcepitvi Krima od Ukrajine," je Putin dejal v dokumentarnem filmu ruske državne televizije z naslovom Krim - Pot nazaj v domovino. A na protestih v Ukrajini je postal viden "ekstremni nacionalizem", je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
"Šele zatem, to želim poudariti, se je zbudila misel, da ljudi v takšni situaciji ne moremo pustiti samih," je zatrdil prvi mož ruske politike. "Krim je naše zgodovinsko ozemlje. Tam žive Rusi. Bili so v nevarnosti in jih nismo mogli pustiti," je dejal.
V času konflikta v Ukrajini je bil Krim trdnjava, je poudaril Putin. Okoli 20.000 pripadnikov tam nameščene ruske črnomorske flote je bilo mobiliziranih, ob tem se je na tem območju nahajalo veliko težkega orožja. Rusija pa tja ni poslala nobenih novih kontingentov, je zagotovil ruski predsednik. Prav tako vojaki niso imeli navodil za boj.
V ponedeljek bo minilo leto dni od referenduma 16. marca lani, na katerem je kar 97 odstotkov prebivalcev Krima podprlo priključitev Rusiji.
Vendar pa po pogovorih z zahodnimi politiki ni bilo jasno, ali bodo oni vojaško posredovali. "Ne, seveda. To ni moglo biti jasno," je menil Putin. Na vrhuncu krize tako ni bilo mogoče izključiti niti možnosti, da bi Rusija v stanje pripravljenosti postavila celo svoje jedrsko orožje.
Putin je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta povedal tudi, da so ruske sile pomagale odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču pobegniti v Rusijo. Tako so ruske sile skušale ostati v stiku z Janukovičem, ko je bežal čez ukrajinsko ozemlje, in so ga na koncu "uspele pripeljati na rusko ozemlje".
Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je Putin v filmu zatrdil tudi, da so organizatorji državnega udara v Kijevu načrtovali umor Janukoviča.
Sicer pa je ruski predsednik prepričan, da je bil oboroženi državni udar v Ukrajini organiziran iz Washingtona, čeprav so se Američani skušali skriti za Evropejci. "Trik je bil v tem, da so Evropejci večinoma odprto podpirali ukrajinsko opozicijo. A mi smo zagotovo vedeli, da so bili resnični možgani za vsem tem naši ameriški prijatelji," je dejal.
Po njegovih besedah so Američani pomagali pri urjenju nacionalistov, njihovih oboroženih skupin v zahodni Ukrajini, na Poljskem in delno tudi v Litvi. "Olajšali so oboroženi puč," je dejal ruski predsednik.
Tak pristop pa je bil daleč od optimalnega načina, na kakršnega bi bilo treba ravnati z državo, še posebej s post-sovjetsko državo, kot je Ukrajina. Te države imajo namreč kratko zgodovino življenja pod novim političnim sistemom in so zato krhke. "Kršenje ustavne ureditve v taki državi vedno povzroči veliko škodo njeni državnosti," je zaključil.
V ponedeljek bo minilo leto dni od referenduma 16. marca lani, na katerem je kar 97 odstotkov prebivalcev Krima podprlo priključitev Rusiji. Referendum je potekal mimo vseh standardov in ga razen Rusije ni priznal nihče. Dva dni zatem si je Rusija polotok priključila.
Ob prvi obletnici tega dogodka se bo ukrajinski predsednik Petro Porošenko v ponedeljek mudil v Berlinu. Že danes je v Dresdnu obiskal poškodovane ukrajinske vojake, ki se tam zdravijo. Ob tem je povedal, da je Ukrajina doslej z enajstimi članicami EU podpisala pogodbe o dobavi orožja. Za katere države gre, ni povedal.
Na Krimu bodo ob obletnici v ponedeljek začeli tridnevne slovesnosti. Obeležili jo bodo z zborovanji in koncerti. V Moskvi blizu Kremlja pa bo ob obletnici priključitve polotoka Rusiji v sredo potekal koncert z naslovom Mi smo skupaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
