Minister Ostojić bo na svetu EU za pravosodje in notranje zadeve 12. marca potrdil pripravljenost države na ocenjevanje doseženih standardov za vstop v območje schengna. Gre za prvi formalni korak pri izpolnjevanju pogojev za uveljavitev schengenskih pravil, kar je eden strateških hrvaških interesov, je sporočila vlada.
V Banskih dvorih so prepričani, da so izpolnili vse zahteve, predvsem ko gre za dosežene enotne standarde EU na njenih zunanjih mejah in ukinitev nadzora na notranjih mejah.
Z določili EU je treba poenotiti tudi politiko vizumov in schengenski informacijski sistem kot tudi področja zaščite podatkov ter pravosodnega, carinskega in policijskega sodelovanja.
Uradno zahtevo za vstop v schengen bo Hrvaška vložila 1. julija letos ali natančno dve leti po tistem, ko je država postala 28. članica EU. Nove članice EU lahko zaprosijo za vstop v schengensko območje najmanj dve leti po pridobitvi polnopravnega članstva.
Postopek bo trajal približno leto in pol, na Hrvaškem pa pričakujejo, da bo EU oceno objavila v prihodnjem letu.
Iz Bruslja pa je bilo v zadnjem času večkrat slišati namige, da Hrvaška še ne bo kmalu premaknila schengenske meje proti Srbiji, BiH in Črni gori, tudi če bo izpolnila vse tehnične pogoje.
Tudi minister Ostojić se zaveda, da gre predvsem za politično odločitev, in je na današnji novinarski konferenci po vladni seji omenil primera Bolgarije in Romunije, ki sta pred časom zadostili tehničnim pogojem za vstop v schengen, a državi še vedno nista del schengenskega območja.
EU je Hrvaški za priprave na vstop v schengensko območje namenila 120 milijonov evrov, Hrvaška pa je porabila 2,5 milijona evrov. Ostojić je pojasnil, da so pogodbe podpisane za 90 odstotkov sredstev ter da bo Bruselj izplačal denar, ko bodo končali dela, kot je izgradnja mejnih prehodov.
Hrvaški notranji minister je poudaril, da "zelo kakovostno" nadzirajo bodočo zunanjo mejo EU ter da so imeli lani nekaj manj kot 4000 ilegalnih prehodov čez mejo, kar je za 17,3 odstotka manj kot leta 2013. Lani je bilo 453 zahtev za azil na Hrvaškem, kar je za več kot polovico manj kot v letu 2013.
