Mihail Sergejevič Gorbačov, nekdanji predsednik Sovjetske zveze, opozarja, da bi kriza v Ukrajini svet lahko pahnila v jedrsko vojno. Kot je dejal, bo Vladimir Putin, če bo stisnjen v kot, gotovo dal znak za napad.
Ko je ameriški kongres pred časom sprejel resolucijo o podpori Ukrajini, je s tem pooblastil ameriškega predsednika Baracka Obamo, da lahko omenjeni vzhodnoevropski državi priskoči na pomoč z vojaškimi silami. Glede na datum sprejetega zakona ima Obamova administracija do 16. februarja čas, da v teoriji predstavi potek vojaške akcije. Ob tem pa velja omeniti še napovedi, ki za letošnje leto pravijo, da bo arktična nafta, in ne Ukrajina tista, ki bo povod za začetek tretje svetovne vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin je razmere še zaostril, ko je pred časom zvezo Nato in Združene države Amerike razglasil za največji grožnji Rusiji.
V ukrajinskem vojnem konfliktu je bilo ranjenih skoraj 10.000 ljudi, ubitih pa okoli 4400.
Mihail Gorbačov pa je v nedavnem intervjuju dejal, da širitev Nata kot odgovor na krizo v Ukrajini za zahodne sile predstavlja veliko spremembo. »Širitev bloka na vzhodu je uničila evropske varnostne ureditve, kot so bile leta 1975 zapisane v Helsinški sklepni listini o varnosti in sodelovanju v Evropi,« je zatrdil Gorbačov. »Natova širitev je 180-stopinjski obrat od poti, ki jo je leta 1990 zarisala Pariška listina, ki so jo skupaj oblikovale vse evropske države, da bi hladna vojna ostala stvar preteklosti.«
Vladimir Putin je pred časom zvezo Nato in Združene države Amerike razglasil za največji grožnji Rusiji.
Po poročanju Združenih narodov je bilo v ukrajinskem vojnem konfliktu ranjenih skoraj 10.000 ljudi, ubitih pa okoli 4400. Po nedavnih terorističnih napadih, ki so se zgodili v Parizu, je zveza Nato sicer zagreta za več sodelovanja in bolj konstruktivne odnose z vlado Vladimirja Putina, vendar pa Gorbačov kljub temu meni, da bi kriza v Ukrajini še vedno lahko vodila v jedrsko vojno. »Vojna te vrste bi neizogibno vodila do jedrskega konflikta. Kakorkoli že, zaradi izjav in propagande obeh strani se bojim najhujšega,« je dejal Gorbačov. »Gotovo ne bomo preživeli, če nekdo v tej pregreti situaciji zgubi živce. In tega ne pravim nepremišljeno. Zelo sem zaskrbljen.« Obamova administracija se je na ruske poteze v Ukrajini večinoma odzvala z gospodarskimi sankcijami. In čeprav je zaradi nižjih cen nafte vrednost ruske valute občutno padla in so nekateri zato prepričani, da bi si lahko Putin vojno v Ukrajini privoščil le, ko bodo cene spet zrasle, pa je Gorbačov prepričan, da so sankcije v enaki meri kot Rusijo prizadele tudi Evropo in Združene države Amerike. Meni tudi, da je bila izločitev Rusije iz skupine G8 velika napaka. »To me spominja na krvno maščevanje, ki ne vodi nikamor,« je dejal Gorbačov in pozval k izboljšanju odnosov med Rusijo in zahodnimi silami. Obregnil pa se je tudi ob nemške politike: »Med drugo svetovno vojno je skušala Nemčija svoj vpliv razširiti proti vzhodu. Katere druge lekcije sploh še potrebujemo?«