Povabljene sogovornice – Damjana Jurman, Valentina Kovač, Jasna Podreka, Mariastella Malafronte, Daniela Mannu in Ester Pacor – so poudarile, da se jedro reševanja skriva v prepričanju »women power« oziroma moč žensk in podpora ostalih predstavnic nežnejšega spola. V ospredje je treba postaviti zavedanje, da ženska ni žrtev, ampak v bistvu ženska, vredna spoštovanja in svojega dostojanstva.
V skupini prijetnih žensk je sedela tudi Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Z mnogimi izkušnjami v tej funkciji in tudi kot višja državna tožilka je predstavila nekaj ključnih točk urejanja področja nasilja nad ženskami in otrok v Sloveniji: »Problematike nasilja nad ženskami smo se začeli širše zavedati s prijavami na policiji. Ustanovile so se številne nevladne organizacije, ki se borijo proti seksističnemu nasilju. Dobili smo tudi določilo prepovedi približevanja in nazadnje možnost zahteve, da storilec zapusti kraj oziroma domovanje, žrtev pa dobi možnost brezplačne odvetniške pomoči.«
Težava tako na italijanski kot slovenski strani ostaja financiranje programov in organizacij. Razpisi in oblikovanje projektov so edini finančni vir za izvajanje dejavnosti, pomembno podporo pa dajejo tudi donacije. »Statistični podatki o žrtvah so skrb vzbujajoči. Samo v Furlaniji - Julijski krajini beležimo, da je vsak tretji dan ubita ena ženska. Vzrok smrti in stopnja nasilja so od primera do primera različni,« je povedala predstavnica združenja Ženske v Italiji.
Pri nas k sreči nimamo tako grozne statistike, vsaj kar zadeva smrtne žrtve. To pa ne pomeni, da je težava odpravljena, saj je bilo v letu 2014 potrjenih 40 primerov nasilja nad ženskami, ki so se končali tragično. Ravno zato je bilo to večerno čezmejno srečanje dobra priložnost, da so predstavnice organizacij in centrov skušale najti možnosti skupnih projektov. Sodelovanje na obalnem področju, kjer je prehod ljudi in pobeg žrtev iz ene v drugo državo pogost, je bistveno. Žrtvam je treba ponuditi zavetje in varno okolje, ki ga pogosto najdejo ravno v varnih hišah. »Varne hiše nudijo zatočišče ženskam, zato se v bistvu posvečamo njim, v tem času pa so tudi storilci nasilja vključeni v raznovrstne izobraževalne programe. Žal so primeri, ko se žrtev vrne k storilcu, še vedno prepogosti in se nasilje nadaljuje,« je pojasnila Valentina Kovač iz Regijske varne hiše Kras.
Zakaj je ženska včasih postavljena na rob družbe, ostaja odprto vprašanje in ponižujoče dejstvo. »Tudi trgovina z ljudmi je težava sodobnega časa. V nekaterih predelih Italije so posamezniki iz tretjih težav izkoriščeni kot poceni delovna sila. Pogoji, v katerih delajo, so primerljivi s suženjstvom,« je bila neizprosna Daniela Mannu, projektna koordinatorica projekta Mreža FJK proti trgovini z ljudmi. Vsekakor pa ostaja v ospredju prizadevanje, da za nasilje obstajata rešitev in pomoč. Vse predstavnice si želijo, da bi ženske našle moč za prijavo, saj je to točka, ki je v procesu reševanja nasilja ključnega pomena.
